»V vsem življenju srce prečrpa toliko krvi, kot je vode v več kot polovici Bohinjskega jezera. Mar ni to čudovito?!« vzklikne Nusret Čobo, dr. med., direktor zdravstva družbe Sava Turizem, d. d. Ob njem sedi prim. Risto Angelski, dr. med., kardiolog in strokovni direktor Medicinskega centra Cardial Ljubljana, ki je del skupine Sava Turizem. Vzameta si čas in se v pogovoru poglobita v problem arterijske hipertenzije pri ženskah. Arterijska hipertenzija in njeni zapleti so pomemben zdravstveni problem, ki mu predvsem pri ženskah namenjamo premalo pozornosti. Bolezni srca in ožilja so namreč povezane z njenim nastajanjem, torej s procesom poapnenja žil, z nalaganjem holesterola na njihove notranje stene. Tak proces je pogojen z rizičnimi faktorji in ženska je pred njimi zaščitena, vse dokler je v rodnem obdobju, ko je prisoten hormon estrogen, ki preprečuje nalaganje maščob na stene in s tem razvoj bolezni. Pri moških pa te zaščite ni. Proces nastajanja bolezni srca in ožilja je zato pri njih linearen, pri ženskah eksponencialen. Zanimiv podatek je povezan tudi z oralnimi kontraceptivi. Zdravnik mora, če jih predpiše po 35. letu, oceniti tveganje za srčno-žilne bolezni. Estrogeni namreč tudi v nizkih odmerkih zvišajo krvni tlak za nekaj mm Hg (hipertenzija se pojavi pri petih odstotkih uporabnic).
Pri moških se, če se, bolezni srca in ožilja razvijejo prej. Me, ženske, pa se začnemo s to boleznijo pogosteje soočati ob nastopu klimakterija. V obdobju nad 65 let je prevalenca hipertenzije pri ženskah bistveno višja kot pri moških. Srčno-žilne bolezni, ne pozabimo, h katerim prispeva velik delež arterijska hipertenzija, so najpogostejši vzrok smrti med ženskami. Kaj se dogaja?
Vsaka je drugačna
Ženske koronarne žile, žile, ki prehranjujejo srce, so ožje kot pri moških. Že manjša naplastitev je dovolj, da pomembneje vpliva na zmanjšan pretok krvi po žilah. Ženske se na stres tudi drugače odzivajo. Ko so moški v stresu, se jim poveča krvni pretok, žile se razširijo. Pri ženskah pa je ravno obratno. Žile se skrčijo, stisnejo pravzaprav, pretok se zmanjša. Žensko srce pod stresom bolj trpi kot moško.
Ženske se tudi same vse prepogosto ujamejo v past in dovolijo, da se težave, s katerimi se soočajo v menopavzi, pripišejo zgolj spremenjenemu hormonskemu ravnovesju. A je treba biti previden, morda se v teh vsakodnevnih, »zanemarljivih« težavah skrivajo tudi posledice obolelega srca. »Vsak je individuum. Vsak odnos do človeka, najsibo to zdravljenje ali preventivni ukrepi, mora biti personificiran,« pove prim. Angelski. »Zdravil zdravniki ne smejo predpisovati šablonsko, ker med moškimi in ženskami lahko povzročajo različne stranske učinke. Ženske, ki prejemajo zdravila proti hipertenziji, pogosto poročajo o suhem in dražečem kašlju, ki ga med moškimi ni zaznati. Lahko doživljajo močna vnetja sklepov, imajo težave z odvajanjem vode, poruši se lahko ravnovesje mineralov v njihovem telesu, čutijo se posledice primanjkljaja kalija in natrija.«
Končni udarec
Ženske je treba opozoriti, naj bodo pozorne nase. Še posebno če čutijo ostro in zbadajočo bolečino v prsnem košu pri naporu in če se hitro zadihajo. Zdravnik naj pacientke vpraša, kdaj jih boli za prsnico. Ob naporu, med mirovanjem? Imajo občutek, da njihovo srce preskakuje, se zaletava, se ob tem preskakovanju pojavlja tudi tiščanje za prsnico? Kaj pa omotičnost? Se je zmogljivost za fizične napore nenadno zmanjšala bolj, kot so bile vajene? Obiščite zdravnika!
Kako je videti, ko hipertenzija želi zadati končni udarec? »Moški imajo, ko dobijo napad, skoraj vedno malodane filmske simptome: močno jih zaboli za prsnico, hudo jih pritiska, bolečina pa se nato širi v roke,« pripoveduje kardiolog Čobo. »Ženske so drugače. Lahko se počutijo zgolj nelagodno, morda imajo občutek, da so prehlajene, čutijo bolečino v žrelu, v zgornjem delu prsnega koša, morda tudi v trebuhu.«
Opazujte se
V ZDA ženske nad 35 let dvakrat pogosteje umrejo zaradi posledic bolezni srca in ožilja kot od vseh onkoloških bolezni skupaj! Tudi ko doživijo infarkt, dvakrat pogosteje umrejo (če jih primerjamo z moškimi). Če ga že doživijo, imajo pogosto mnogo hujše komplikacije. »Najbolj zanimivo pa je, da preiskave ožilja pri ženskah pogosto niti ne pokažejo zamašitev. Njihove žile so videti čiste in lepo pretočne,« nadaljuje Nusret Čobo. »Problem je namreč v drobnih žilicah, ki pa usodno vplivajo na to, da onemogočajo dotok krvi v srce. Zdi se, kot da so takrat ženske kot ribe na suhem. Ne morejo dihati.«
»Nedavno je k meni prišla gospa, stara 65 let,« pove osebno zgodbo prim. Angelski. »Potarnala je zaradi mravljincev v desni roki, ki da jih nenehno čuti. To da takoj misliti na spremembe na hrbtenici. A po daljšem pogovoru sem dojel, da je položaj mnogo resnejši. Zaupala mi je, da jo zadnjih 14 dni tišči za prsnico, da se mora, ko gre na sprehod, vsakih 50 metrov ustaviti. Takrat začuti tudi močno bolečino v desnih mečih. Ko spet začne hoditi, se zgodba čez nekaj deset metrov ponovi. Njena diagnoza? Novonastala nizkopragovna angina pektoris, ki zahteva takojšnjo koronarografijo (metoda, s katero se analizirajo koronarne žile, op. p.). Med pogovorom sem spoznal, da so bili mravljinci, ki jih je gospa najprej omenila, nerelevantni. Bistvo je bilo drugje. Morda smo ji rešili življenje. Gospo bi prej ali slej infarkt.«
