S Petro Meglič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, smo se pogovarjali, zakaj je tako težko zanositi.
Kateri so najpogostejši vzroki, da ženske težko zanosijo?
Najprej bi razdelila, koliko neplodnosti sploh je. Včasih je veljalo, da je ženska kriva, če paru ni uspelo spočeti otroka. Enak delež je na strani žensk in moških: po 30 odstotkov, 20 odstotkov je popolnoma nepojasnjene neplodnosti, preostalih 20 je na strani obeh. Pri ženskah je najpomembnejši dejavnik čedalje kasnejše odločanje za nosečnost. Starost vpliva na zmanjševanje plodnosti. Kritična doba v življenju ženske je 35 let, ko začne plodnost eksponentno padati. Ko moški postajajo vedno bolj šarmantni in očarljivi, me začnemo izgubljati plodne sposobnosti. Saj tudi moškim plodnost upada z leti. Spermiji so vedno bolj okvarjeni, ampak v vsej tisti masi, okoli pet milijard, enega najdemo. Starost je prvi vzrok, drugi so motnje ovulacije oziroma motnje menstruacijskega cikla. Veliko je žensk s policističnimi jajčniki, ko jajčnik ne deluje tako, kot bi moral. Izloča višek moških spolnih hormonov, kar moti ovulacijo. To so ženske, ki jih prepoznamo že ob vstopu v ambulanto. So močnejše, bolj poraščene, z aknasto kožo. Na motnje ovulacije vplivata tudi stres in slaba prehrana. Motnje imajo ženske, ki hujšajo in s tem vnašajo premalo holesterola, ki je nujno potreben za tvorbo spolnih hormonov. Velik vpliv imajo razna zdravila, zdravljenje bolezni, predvsem bolezni ščitnice, epilepsija in sladkorna bolezen. Ekstremno ukvarjanje s športom, na primer dveurna aerobika vsak dan, je tolikšen stres za telo, da izgubi menstruacijo. Veliko je vzrokov, na katere ženska lahko vpliva, in veliko drugih, na katere ne more.
Kdaj svetujete parom, naj opravijo dodatne preiskave?
Definiramo, da je par neploden, ko po enem letu rednih spolnih odnosov ne zanosi. Redni spolni odnosi ne pomenijo za rojstni dan in božič, temveč vsaj trikrat na teden. Treba je upoštevati, koliko je ženska stara. Če se bliža 40. rojstnemu dnevu, ne bomo čakali eno leto, saj vemo, da je verjetnost spontane zanositve precej manjša.
Ljudje smo dandanes zelo nestrpni. Zelo radi imamo pod nadzorom svoje življenje, okolico, dogodke in vse bi načrtovali. Pravijo: »Jaz bi zdajle zanosila, ker hočem maja roditi, ker imam službo do junija in potem se vse lepo izide.« Veste, koliko imam takih žensk! Ne gre čisto tako. Povedo mi še: »Veste kaj, jaz sem prišla na faks, na katerega sem želela, diplomirala sem, takrat ko sem hotela, Toneta sem dobila, ker sem ga hotela, in bo tudi tole šlo.« Veliko sreče! Potem pa ne gre čisto tako.
Kakšen je torej postopek ugotavljanja vzrokov za zmanjšano plodnost?
Da par zanosi, potrebujemo plodno žensko in moškega in spolne odnose. Sočasno, ko začnemo obravnavati žensko, napotimo tudi moškega do splošnega zdravnika; ta izda napotnico za spermiogram, s katerega vidimo, ali je kakšen problem pri njem. Pri ženski veliko izvemo že iz pogovora: ali ima redne menstruacije, kakšne bolezni, katera zdravila jemlje, je že bila noseča. Sledi ultrazvok, s katerim pogledamo nepravilnosti maternice. Ocenimo jajčnike in naredimo niz hormonskih preiskav. Presenetljivo veliko žensk je, ki jih doleti prezgodnja menopavza, torej pred 40. letom. Medtem dobimo izid spermiograma in vidimo, ali so tu težave; te prevzamejo andrologi, specialisti za moško neplodnost. Če nismo našli nobene patologije ne pri ženski ne pri moškem, gremo v indukcijo ovulacije. To pomeni uporabo zdravil, ki spodbujajo ovulacijo jajčnikov. To terapijo poskušamo tri mesece, če ženska ne zanosi, jo pošljemo na kliniko, kjer imajo svoj niz preiskav oziroma se odločijo za postopke umetne oploditve.
Opisali ste, kaj lahko fizično naredimo. Kaj pa skrb za dobro psihično počutje? Vsak par čuti stisko, če ne zanosi.
Pari, ki se spopadajo z neplodnostjo, so posebna kategorija ljudi. Vse je izračunano, načrtovano, ni tistega veselja, ki bi moralo biti. Psihični stres je zelo velik. S tem si delajo veliko škodo, saj kakršen koli stres povzroči povišanje stresnih hormonov, ki zmanjšajo vrednost spolnih hormonov. Imamo uspešne podjetnice, poslovne ženske, študentke, ki pišejo diplomo, ki zaradi stresa že tri mesece nimajo menstruacije. Stres je stanje, ko poskrbiš sam zase.
Začarani krog.
Nedvomno je to začarani krog. To so okoliščine, ko ne moreš reči: »Stopite malo na zavoro.« Ne moreš. Je pa res, da je žensko telo močno in mogoče prilagojeno sodobnemu načinu življenja, kljub vsemu imamo nosečnosti. Nekatere nosečnice povedo, da nimajo časa roditi, biti na porodniškem dopustu, ker imajo projekt, ki čaka in stoji. Potem pa ni mleka, ne dojijo. Zdaj je velika fama dojenja. To je dodaten stres za žensko. Če ne gre, ne gre, otrok bo vseeno zrasel. Ženske hočejo dojiti, biti mame iz kataloga. Veliko je vplivov iz okolja, ki povzročijo slabšo kakovost jajčnih celic in sperme: različni aditivi, konzervansi v hrani, hormonski dodatki.
Po nekaterih raziskavah se kar 30 odstotkov spočetij konča s spontanim splavom.
Rekla bi, da bolj 25 odstotkov. Vzrok za 80 odstotkov teh so genske ali kromosomske napake in tak zarodek nima možnosti preživetja. To je mehanizem narave, da gensko slabe zarodke izloči. Na to ne moremo vplivati, pri preostalih (20 odstotkov) najdemo razvojno nepravilnost maternice: pregrada, miom, kar uredimo z operacijo. Potem imamo stanja s premajhno hormonsko podporo v nosečnosti. Tem pomagamo z dodajanjem progesterona.
