Pri doseganju boljšega počutja in zdravja si lahko včasih pomagamo sami – če se tega seveda zavedamo in smo na to pripravljeni. Kadar je treba komu kaj oprostiti, na primer. Zdi se preprosto, a v resnici ni. Da z odpuščanjem naredimo za naše počutje in zdravje ogromno, je pokazala raziskava ameriških psihologov z univerze California v San Diegu.
Blagodejnost odpuščanja
To je prva študija, ki je pokazala, da ima naša pripravljenost komu odpustiti neko dejanje, ki nas je prizadelo, blagodejni učinek na naše trenutno psihofizično stanje in tudi na tovrstno počutje v prihodnosti. Nenehno premlevanje o tem, kakšna krivica se nam je zgodila, le vzpodbuja slaba čustva, kot so jeza, bes, sram, ogorčenost, užaljenost ipd. To pa nikakor ni dobro ne za psiho ne za srce in ožilje. Nezadovoljstvo in jeza zanesljivo vodita v stres, za katerega vemo, da je med pogostimi vzroki za nastanek bolezni srca in ožilja, ki so tudi pri nas med najpogostejšimi vzroki za smrt.
Ameriški raziskovalci so si za preizkus izbrali 200 študentov s kalifornijske univerze, ki so jim bili najbolj pri roki. Naročili so jim, naj pomislijo na neko žalitev, ki jih je prizadela pred kratkim. Najprej naj sprostijo vso svojo jezo, ki se jim je v zvezi s to žalitvijo nabrala, potem pa naj se osredotočijo na to, kako bi lahko temu, ki jih je užalil, oprostili. Ob tem razmisleku so bili študentje seveda priključeni na naprave, s katerimi so jim merili krvni pritisk, srčni utrip ipd.
Ženske so prej odpuščale
»Razlika med krvnim pritiskom in srčnim utripom je bila v primeru, ko so znova podoživljali svojo jezo oziroma ko so žalitev odpuščali, res velika. Meritve bi gotovo pokazale še višji krvni pritisk in še hitrejše bitje srca, če bi jih lahko izvedli v trenutku, ko je bila žalitev izrečena, pa vendar smo ugotovili, da je tudi poznejše razmišljanje o tem precej škodljivo,« je povedala dr. Britta Larsen, vodja raziskave.
Seveda pa vsi študentje niso bili pripravljeni odpustiti ljudem, ki so jih užalili. Raziskava je pokazala, da so imeli tisti, ki se jim je samo v mislih uspelo spraviti s tistim, ki jih je užalil, nižji krvni pritisk pa tudi srce jim je bilo počasneje. »Nadomeščanje negativnih čustev s pozitivnimi, četudi se tega lotimo le v mislih, je bolj koristno za srce in ožilje, kot si predstavljamo.« Ugotovili so tudi, da so bile študentke bolj nagnjene k odpuščanju od študentov, zato bi bilo treba raziskavo ponoviti na večjem številu ljudi različnih starosti, da bi dobili zanesljivejše rezultate. »Vsekakor pa za odpuščanje ne velja prevladujoča ugotovitev, da pomeni olajšanje za tistega, ki je storil nekaj slabega. Tisti, ki je sposoben oprostiti, s tem največ dobrega naredi samemu sebi,« pravi Britta Larsen.
