Naša sogovornica Nina Suvorov, dr. med., je specialistka plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in skupaj z desetimi kirurgi dela v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru, na kliničnem oddelku za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline. Sama svoje delo loči na dve področji. Prvo je plastična kirurgija, namenjena zdravljenju bolezni, poškodb in prirojenih deformacij ter vključuje kirurgijo roke, plastično rekonstrukcijsko kirurgijo in opekline. Drugo področje pa je estetska kirurgija, kjer poskuša z različnimi neoperativnimi in operativnimi posegi pacientov videz čim bolj približati želeni podobi. Za ta drugi del je njen naslov Estetika Medartis. Pravi, da se področji odlično dopolnjujeta in ji hkrati omogočata tako izpolnitev njenega zdravniškega poslanstva kot tudi želje po ustvarjanju lepega.
Kateri posegi spadajo pod okrilje estetske kirurgije?
Če govorimo le o kirurgiji, poznamo cel spekter kirurških posegov, s katerimi lahko preoblikujemo prav vsak del obraza in telesa. Praktično ni dela, ki potencialnih pacientov ne bi motil in se ga ne bi dalo z estetsko operacijo spremeniti oziroma popraviti. Tako lahko na lasišču zgostimo lase, na obrazu dvigujemo obrvi, oblikujemo nos, popravimo štrleča ušesa, spremenimo brado, spodnjo čeljust, poudarimo ličnice, odstranimo odvečno kožo vek, zategnemo kožo obraza, vratu.
Če se spustimo nekoliko nižje po telesu, lahko pri ženskah prsi povečamo, zmanjšamo ali dvignemo, pri moških pa lahko zmanjšamo maščobno ali žlezno povečane prsi. Odstranimo lahko neželena ali trdovratna nakopičenja maščobe na nadlahteh, trebuhu, stegnih, ledvenem predelu in kolenih, če pa je obenem prisotna tudi odvečna koža, jo odstranimo, zategnemo in s tem ustvarimo mladostnejši, bolj napet in skladnejši videz teh običajno problematičnih območij telesa.
Poleg kirurških posegov, ki seveda zahtevajo določeno okrevanje, se je v zadnjem desetletju zelo uveljavil tudi nabor nekirurških postopkov, namenjenih pomlajevanju zlasti obraza, pa tudi telesa. Njihove prednosti so mnogo krajše okrevanje, odsotnost vidnih brazgotin, manjša invazivnost in, v pravih rokah, naraven ter subtilen rezultat, največkrat le kot svežina videza, katere izvor ostane radovedni okolici uganka. Seveda se moramo zavedati omejitev nekirurških postopkov, katerih rezultatov pri določenih indikacijah nikakor ne moremo enačiti s kirurškimi.
Kateri posegi estetske kirurgije so najpogostejši v Sloveniji? Kaj pa v tujini?
Odvisno od spola. Med ženskami je še vedno najpogostejša želja po povečanju prsi, sledijo korekcija vek, facelift, nato zmanjšanje ali dvig dojk in abdominoplastika (odstranitev odvečne kože na trebuhu). Moški se najpogosteje odločijo za korekcijo nosu, vek in povečanih prsi – ginekomastije. Seveda lahko govorim le o svojih izkušnjah in zadnjih podatkih iz tuje literature. S spremljanjem statistike estetskih posegov v tujini ugotavljam, da se želje naših pacientov po posegih ne razlikujejo bistveno od tistih v tujini, zlasti če jih primerjamo z evropskimi državami in ZDA.
Želim si večje oprsje Kako poteka obravnava dekleta, ki si želi večjih prsi, smo vprašali estetsko kirurginjo Nino Suvorov, dr. med. »Vsakdo ob prvem obisku v ambulanti izpolni vprašalnik s splošnimi podatki, podatki o morebitnih boleznih, alergijah, predhodnih operacijah in vseh pomembnih stvareh, ki bi lahko vplivale na poznejšo obravnavo. Nato sledi pogovor, usmerjen predvsem v posameznikove želje in pričakovanja. Če že govorimo o povečanju prsi, najprej opravim meritve in s posebnim sistemom modelov proizvajalca prsnih vsadkov skupaj s pacientko natančno določiva velikost in obliko vsadka, ki si ga želi. Seveda sledi natančen pogovor o sami operaciji, možnih zapletih in predvidenem okrevanju. Pacientova pravica in tudi dolžnost nas, estetskih kirurgov, je, da ga seznanimo s prav vsemi vidiki operativnega posega, tudi s slabimi stranmi. Po končanem razgovoru mora imeti povsem realna pričakovanja in mora ambulanto zapustiti dobro informiran. Prvi obisk je torej namenjen seznanjanju in informiranju, ki olajšata pacientom sprejeti končno odločitev,« pojasni sogovornica. |
Imate več bolnic ali bolnikov?
Mojo ambulanto večinoma obiskujejo ženske, moških je manj. Morda je razmerje pri katerem od kolegov obratno. Vedno znova ugotavljam, da je pri mojem poklicu biti ženska prednost, saj se ženske o dvomih glede svojega videza, včasih celo o slabi samopodobi, bistveno lažje pogovarjajo ali zaupajo ženski kot moškemu. Včasih so situacije za pacientke precej nelagodne in se zato pred kirurgom lahko počutijo povsem razgaljene. Zdi se mi, da jim je takrat lažje, če o svojih težavah govorijo z menoj kot ženska z žensko, in upam, da v meni ne vidijo le zdravnice, kirurginje, temveč tudi zaveznico. Pogosto z njimi razvijem poseben odnos, skoraj bi lahko rekla prijateljskega, in veseli me, da mi zaupajo.
Ali srečate v svoji praksi tudi kakšne bizarne želje pacientov?
Pred kratkim sem na ameriški poljudni spletni strani o estetskih posegih zasledila oglas, kjer so za lepša stopala v sandalih priporočali naslednji poseg: skrajšanje drugega prsta na nogah, če je ta daljši od palca, in liposukcijo petega prsta oziroma blazinice ob bazi prsta, da ta ne bi preveč štrlel zunaj roba obuvala. Si lahko predstavljate? Vsekakor sem za to, da se pri estetskih posegih ohrani zdravo mero razuma, in na vso srečo tega med slovenskimi pacienti ne manjka. Želje mojih pacientov so zelo zmerne, zelo redko me obišče kakšna pacientka, ki si morda želi nekoliko večjih prsi ali ustnic, kot bi jih sama ocenila za estetsko lepe. V takem primeru ji odkrito povem svoje mnenje. Se pa doslej še nikoli nisem srečala s kom, ki bi si želel česa bizarnega.
Kakšne so trenutne smernice na področju estetske kirurgije, se obeta kaj novega?
V razvoj estetske kirurgije vlagajo ogromna sredstva. Trenutne smernice kažejo razvoj novih materialov, instrumentov in aparatur ter nadgradnjo obstoječih operativnih tehnik v manj invazivne. Cilj vsega je narediti estetske posege pacientom prijaznejše, hkrati pa zagotoviti odličen in dolgotrajen rezultat, s krajšimi, manj vidnimi brazgotinami, manjšo pooperativno bolečino ter s hitrejšim okrevanjem in s tem povezano ponovno vključitvijo v družabno življenje.
Kako pa je razvita estetska kirurgija v Sloveniji, če jo primerjamo s tujino?
Slovenska plastična kirurgija je že leta mednarodno upoštevana in priznana. Profesor Godina je bil med prvimi, ki so dosegli mednarodno uveljavitev, sledil mu je profesor Arnež, za prepoznavnost estetske kirurgije pa ima največ zaslug mag. Franc Planinšek, nadaljuje pa jo današnja generacija plastičnih in estetskih kirurgov, ki jo na UKC vodi prof. Uroš Ahčan.
Poleg že naštetih in dlje uveljavljenih imen na tem področju imamo močan podmladek estetskih kirurgov, ki smo zelo motivirani in svoje delo opravljamo zelo predano, strokovno in uspešno, kar poleg domačih pacientov najbolje dokazujejo tudi tuji, ki po naše storitve pridejo iz tujine, najpogosteje iz Italije, Avstrije, Švice in Hrvaške.
Ali lahko v slovenskih klinikah dobimo vse posege, ki so na voljo v tujini?
Ne vem, če prav vse, saj iskreno upam, da pri nas za zdaj še vedno nihče ne izvaja liposukcije mezincev na nogah (smeh) … Zagotovo pa vse tiste, po katerih povprašujejo slovenski pacienti.
V katerih primerih v Sloveniji poseg estetske kirurgije krije obvezno zavarovanje?
Včasih je bilo dovolj, da je bila estetska težava hkrati tudi funkcionalna oziroma je bila posledica poškodbe. Za lažjo predstavo, makromastija, torej prevelike prsi, lahko poleg estetske motnje povzročajo bolečine v hrbtenici in ramenih, v gubi pod njimi pa se pojavljajo stalna vnetja. To je bilo dovolj za operacijo zmanjšanja. Danes ni več tako in le še redke estetske ter hkrati funkcionalne motnje, ki so zelo strogo določene, so upravičene do operacije na napotnico. Pri velikih dojkah, na primer, moramo oceniti, da bo treba odstraniti vsaj 1000 gramov tkiva na dojko, hkrati pa mora pacientka pridobiti še izvida ortopeda in dermatologa, ki ji zaradi težav svetujeta operacijo.
