Železo, železo, železo …

Železo je večna tema (športne) prehrane. Pogosto pa je tudi tema pogovora v zdravniški ambulanti in velik zdravstveni problem.

Težava pa ni samo v vzrokih in posledicah pomanjkanja, v praksi še vedno pogosto naletimo na »verovanje«, da bo železo rešilo športnikove težave. Nekritično jemanje železovih preparatov lahko namreč zdravstvene probleme športnika poveča ali jih celo sproži.

Da, železo je pomembno

Stanje železa v telesu ne vpliva samo na kri (najpogosteje ga povezujemo s slabokrvnostjo), temveč tudi številne druge funkcije, mnoge med njimi so ključne za kakovost življenja, zato nas pomanjkanje hitro pahne na rob bolezni. Železo je med drugim pomembno za tvorbo energije, imunske in kognitivne funkcije, sintezo genskega materiala (nukleinske kisline), dihanje in delo mišic. Zato je človeško telo razvilo številne mehanizme, ki omogočajo, da se železo v njem reciklira! Večino, ki ga dnevno potrebuje (okoli 25 gramov), si preskrbi z recikliranjem telesnih struktur, ki železo vsebujejo. Velik delež te »surovine« so propadajoče rdeče krvne celice.

Železo pa nima samo pozitivnih plati, poznamo tudi stanja in bolezni, ko ga je v telesu preveč. Tudi zato imamo omejeno možnost absorbcije železa (le okoli 1–2 mg/d) in še to tesno uravnavajo precej zapleteni regulatorni mehanizmi in snovi. Med najpomembnejše spada regulacija prek hormona hepcidina.

Regulatorne zanke, ki se vzpostavijo pri nezadostnem vnosu in različnih vnetjih, ponavadi njegov privzem še poslabšajo! Tudi zato je še toliko bolj pomembno, da telo stalno (ves čas) preskrbujemo z optimalno ponudbo iz prehrane. Številni bodo namreč takoj povedali, da večjih količin železa s tabletkami ne prenesejo. Res je, preparati železa so do prebavil neprijazni na več načinov.

Večen problem

Še zlasti je izražen zdravstveni problem pomanjkanja železa pri razvijajočih se otrocih in ženskah v rodnem obdobju v revnih državah. Ker je v Sloveniji preskrba s hrano še dokaj dobra, je ta problem povezan predvsem z uživanjem hrane, ki ne vsebuje zadosti železa.

Zanimivo je, da smo pri reševanju tega dokaj preprostega zdravstvenega problema tako neuspešni. Vemo, da je pogost vzrok pomanjkanja železa njegov nezadostni prehranski vnos, a se v praksi z njim vseeno zelo pogosto srečujemo. Nedavno sem imela vpogled v krvne izvide skupine mladih deklet, ambicioznih in športno nadobudnih. Večina je imela prenizke zaloge železa, nekatere pa že izraženo slabokrvnost ob pomanjkanju železa. Kljub temu, da jim je krepko manjkalo tudi funkcionalne mase, kar je neposredna posledica relativno premajhnega vnosa hrane, nobena ni čutila želje po prehranskem svetovanju. Ureditev osnovne prehrane pa je temelj vsakršnega zdravljenja pomanjkanja železa! Še več, to je edini ukrep, ki omogoča, da dolgoročno rešimo ta problem. Le tako lahko preprečimo pogosto jemanje dodatnih preparatov!

Vrh ledene gore

Slabokrvnost v povezavi s pomanjkanjem železa je samo vrh ledene gore. Pod vodo so skrite še številne oblike absolutnega ali relativnega (funkcionalnega) pomanjkanja. Samo slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa namreč dokaj preprosto zdravimo, potem ko izključimo bolezenske dejavnike, pri katerih ga telo izgublja. To so predvsem različne krvavitve (velika izguba krvi pri menstruaciji, krvavitve iz prebavil). Ovrednotiti moramo tudi druge dejavnike, na primer velik obseg telesne dejavnosti in seveda, ponavljam, neprimerno prehrano. Predvsem pri zdravih v stanju pomanjkanja železa je zdravje preprosto slabše!

Funkcionalno pomanjkanje

Precej bolj zapleteno stanje pomanjkanja železa pa je njegovo funkcionalno pomanjkanje. Pogosto spremlja kronične bolezni. Železo je v tem stanju v telesu sicer v zalogi, vendar je zaradi presnovnih sprememb, ki so pridružene vnetju ob kroničnih boleznih, slabo dostopno za fiziološko uporabo. Tako ima lahko posameznih visoke zaloge železa, ob tem pa ima »slabo kri« zaradi slabe dostopnosti železa za procese, v katerih nastajajo nove rdeče krvničke. Terapija z dodajanjem železa je v takšnem primeru pogosto neuspešna, treba je raziskati druge možnosti, kako bi železo, ki je že v telesu, spravili v promet. Jetra namreč niso preveč srečna, ko se v njih kopičijo zaloge železa, ki ga telo ne more uporabiti. Zato terapija z železom vedno spada v roke zdravnika, tudi pri zdravih!

Pomanjkanje železa pri zdravih

Med prenizkim vnosom železa in njegovim funkcionalnim pomanjkanjem je cel spekter prehranskih in presnovnih stanj. Tudi zagnani športniki vseh vrst imajo neredko »slabo kri« ob zadostnih zalogah železa. Telo se ob športnih in drugih življenjskih obremenitvah slabo regenerira, zato je v tem primeru rešitev za »boljšo« kri v prvi vrsti pametnejša strategija obremenitev ter ureditev primerne prehrane. Nespametne prehranske strategije so še dodatna zanka. Ker se telo slabo regenerira, se železo kopiči in potem si to stanje športniki razlagajo kot »dober« učinek prehrane na zaloge železa, sploh če so imeli prej probleme z njim in morajo »upravičiti« novo dieto. Skratka, fiziologija železa in še posebno njegova pato- (bolezenska) fiziologija spadata v strokovne medicinske roke!

Starostniki

Med ogrožene skupine za absolutno in relativno (funkcionalno) pomanjkanje železa spadajo tudi starostniki, zato ne bo odveč, da pri iskanju vzrokov za njihovo slabše počutje in zdravstvene probleme preverimo tudi stanje železa v telesu. Po podatkih iz literature je pomanjkanje povezano z večjo obolevnostjo zaradi infekcijskih bolezni, sproži ali poslabša lahko tudi srčno popuščanje ter celo sindrom nemirnih nog.

Problemi, ki so povezani s stanjem železa v telesu, torej obsegajo cel spekter problemov, povezanih z zdravjem. Za njihovo reševanje sta potrebna medicinsko znanje in obravnava pri ustreznem strokovnjaku. Tabletka železa, tako za vsak primer, če imamo »slabo kri«, ni vedno zdravilna in lahko pokaže tudi črno plat železa.