Zdrav organizem potrebuje približno 400 gramov sadja in zelenjave na dan. Sta prava zakladnica vitaminov in vseh pomembnejših rudninskih snovi, z njima skrbimo za boljše počutje in ohranjanje zdravja. Karla Klander, nutricionistka in licencirana bioterapevtka po metodi Zdenka Domančića, od povrtnin vsako leto komaj čaka slastne paradižnike.
Katerih plodov se v obdobju, ko so domači vrtovi in tržnice polni, najbolj razveselite?
Pozna pomlad in poletje sta čas, meni najljubši. Predvsem zato, ker nas narava obdarja z obiljem čudovite hrane. Zelo rada imam različne solate in na splošno zelenolistnato zelenjavo. Pojemo je toliko, da naš vrt ni nikoli dovolj velik in smo vedno veseli še kakšnega dodatnega šopka korenjevega perja iz vrta naše pridne sosede. Vsako leto tudi komaj čakam slastne paradižnike pa seveda bučke, paprike, jajčevce... Kako bi si človek ob vseh teh dobrotah čudovitih barv in okusov lahko zaželel še kaj lepšega?
Ko gre za zdravo prehranjevanje, je treba razmišljati, preden gremo nakupovat, ali, če imamo srečo, ko se lotimo zasaditve vrta, kajne?
Se strinjam. V prvi vrsti bi morali izkoristiti vsak košček zemlje, ki nam je na razpolago. Če živimo v hiši, se okoli nje vedno najde kaj zemlje za pridelovanje sadja in zelenjave. Sploh ne potrebujemo veliko, pa lahko pridelamo celo bogastvo. Če nam zmanjka obdelovalnih površin ali živimo v bloku, nam še vedno ostanejo korita na balkonih in okenskih policah. Tudi na zelo majhni površini lahko pridelamo pravi čudež. Potrebujemo samo malo domišljije, in če ne drugače, se da na spletu najti ogromno idej.
Glede na to, da večina od nas ne more živeti samo od svojih vrtov oziroma tistega, kar pridelamo sami, je zelo pomembno, da poskrbimo za to, da vendar pridemo do najboljše hrane. Moder nasvet – lokalno in ekološko. Treba je vložiti malce več truda in energije, a je vredno. Najlaže je iti v najbližji supermarket in tam nakupiti vse. Koliko hranil bomo zaužili s takim konvencionalno pridelanim sadjem in zelenjavo, ki prestajata dolge transportne poti in še skladiščenje, si lahko predstavljamo. Nakup ekoloških živil v supermarketu je sicer malce boljša odločitev, a tudi ta so običajno pripotovala od daleč, poleg tega zanje plačamo visoko ceno.
Torej, poiskati lokalne kmete, društva, ki se ukvarjajo s pridelovanjem ekološke hrane, tržnice ipd. Veliko je možnosti (čedalje več) in tudi za primerno ceno. Ne sme nam biti vseeno.
Kakšno hrano potrebujemo poleti?
Kratko in jedrnato – manj je več. V teh vročih dneh je zelo pomembno, da telesa ne obremenjujemo z močno, težko hrano in da ne pretiravamo s količinami. Poletje je tisti čas, ko je idealno, da uživamo čim več svežega sezonskega sadja, zelenjave in solat. Vse to si lahko privoščimo ves dan. Smutiji, osvežilni sokovi, različno sezonsko sadje, solate in druga zelenjava naj bodo zdaj steber naše prehrane. V vsem drugem pa veliko zdrave pameti in ne imejmo prevelikih oči.
Pomembne sestavine sadja in predvsem zelenjave so vitamini in minerali. Kaj moramo vedeti o njih?
To, da so vitamini in minerali mikrohranila, ki so nujno potrebna za naše zdravje in brez katerih ni življenja, vemo pravzaprav že vsi. V to družbo moramo nujno dodati še druge fitokemične spojine in encime. Pri teh dragocenih mikrohranilih moramo vedeti nekaj ključnih stvari. Eno je vsekakor, da so izjemno občutljiva. Zelo hitro jih uničimo z visoko temperaturo, hranila pa se izgubljajo že z rezanjem. Poleg tega moramo vedeti, da predelana hrana ter sadje in zelenjava, ki so pridelani konvencionalno, ne vsebujejo kaj dosti hranil, včasih celo skorajda nič. Torej, če vas zanima, koliko hranil vsebuje določeno sadje ali zelenjava, in prebirate različne preglednice s temi podatki, ni nujno, da tisto, kar zaužijete, ustreza podatkom, ki jih preberete. In ne nazadnje poudarimo še to, da ni enako, ali uživamo vitamine in minerale v naravni obliki, torej tako, kot nam jih je dala mati narava, ali uživamo njihove sintetične nadomestke iz lekarne. Narave ne moremo spraviti v stekleničko za zdravila in ničkolikokrat je bilo že tudi dognano, da so bili v določenih primerih sintetični vitamini in minerali celo škodljivi ali pa jih v najboljšem primeru telo sploh ni bilo sposobno uporabiti.
Sadje in zelenjavo bi morali uživati čim bolj sveža?
Tako za sadje kot zelenjavo velja, da dobimo največ vitaminov, mineralov, encimov in drugih fitohranil, če ju uživamo v presni, nepredelani obliki. Seveda pri zelenjavi to ni vedno mogoče, zato je smiselno predlagati, da je čim več zaužijemo surove. Tu bi izpostavila predvsem kraljico – zelenolistnato zelenjavo (ohrovt, špinača, solate, stebelna zelena, peteršilj, ipd.). Z zelenjavo dobimo največ hranil in najmanj kalorij. Te zelenjave naj bo na našem jedilniku čim več. Lahko jo uživamo v obliki solat, smutijev, sokov.
Domači sladoled Karle Klander Za približno tri res lačne:
V mešalnik damo zamrznjene banane in zamrznjene gozdne sadeže ter namočene datlje. Ker so banane dovolj sladke, lahko datlje tudi izpustimo. Sladoled z mešalnikom zmešamo tako, da dobimo kremasto maso. In že je pripravljen! Za piko na i je preliv iz tekoče presne čokolade. Nad toplo vodo raztopimo tri velike žlice kokosove maščobe. Dodamo dve žlici presnega kakava in žlico kokosovega sladkorja (oz. po okusu, jaz namesto sladkorja raje dodam yaconov sirup) ter dobro premašamo. Tekočo čokolado prelijemo po sladoledu. |
Kako pravilno jemo sadje?
Sadje obvezno uživajmo na prazen želodec, in če je le mogoče, predvsem dopoldne. Je namreč zelo hitro prebavljivo. Če uživamo samo in na prazen želodec, ga bomo izredno hitro prebavili in ne bomo imeli nič težav. Če pa bomo imeli v želodcu že drugo hrano, bo po zaužitju sadja vsebina želodca lahko začela vreti, nas pa bo napenjalo, slabilo, lahko imamo zgago ali druge prebavne težave. Pr svojih strankah vedno poudarjam, da se je sadju veliko bolje izogniti kot ga zaužiti na poln želodec. Če smo občutljivi tudi za sadni sladkor, pa moramo paziti še na to, da sadje zaužijemo v prvi polovici dneva in da ne pretiravamo s količinami. Odlični so borovnice, maline, ribez, granatno jabolko, jabolka itn.
Kako vzbuditi pri otrocih vsaj zanimanje za zelenjavo in sadje?
Zelo težko, če jih prej navadimo na sladke kosmiče, čokolado in bonbone. In to mislim čisto resno. Sladki okusi izjemno zasvajajo, in ko se enkrat otrok navadi na nekaj takega, ga je težko prepričati, da je dobro tudi kaj drugega. Enako je s kruhom. Zato je po mojem mnenju zelo pomembno, da otroka začenjamo na zdravo prehrano navajati čisto od malega. Okusi mu bodo domači in na to hrano bo navajen. Seveda bo potem posegel še po čem drugem, a bo jedel vsaj tudi zdravo. Če imamo že večje otroke, jih poskušajmo čim bolj vključiti v pripravo hrane. Zelo velikokrat je privlačno ravno tisto, kar si sami pripravijo.