Zeleno za odpornost

Če ste spomladi le razmišljali o tem, da bi začeli jesti bolj zdravo, nič pa niste naredili, je poletje še pravšnji čas za korenito spremembo na jedilnikih, no, pravzaprav na krožnikih. Z zelenjem, zelenimi jedmi, utegnemo precej pomagati našemu organizmu, zdravju in preprečiti kateri bolezni, da si nas privošči. Navsezadnje skoraj ni zdravnika, nutricionista, pripravljavca kuharskih specialitet, chefov, ki vam ne bi priporočil čim več sezonske zelenjave. Raziskovalci so že zdavnaj ugotovili, dandanes pa te ugotovitve raziskave le še potrjujejo, da vsebuje sezonska zelenjava (in sadje) precej manj maščob in kalorij, povrhu pa je bogat in odličen vir vitaminov in rudninskih snovi, ki jih naš organizem vsak dan potrebuje za normalno delovanje. Je tudi bogat vir enostavnih beljakovin, ki jih telo veliko lažje presnavlja kot beljakovine živalskega izvora. Zelenje nam pomaga prebavljati drugo hrano, saj spodbuja izločanje prebavnih encimov, kombiniramo ga lahko s katero koli hrano. Vpliva na ustrezno količino želodčne kisline, ki je poleg drugega nujna za prebavo večine hranilnih snovi, potrebnih za zdravje.

Pomembne vlaknine

Zelenje je pomembno tudi zaradi vlaknin, ki delujejo kot goba pri čiščenju črevesja. Da bi telo skozi črevesje izločilo strupene snovi, ki jih med drugim dobi tudi iz neprebavljene hrane in iz hrane, obdelane s pesticidi in težkimi kovinami, potrebuje približno 50 gramov vlaknin na dan. Nekateri strokovnjaki za prehrano menijo, da je poglavitni vzrok človekovega staranja ravno premajhno uživanje vlaknin. Z zelenjem tudi lažje ustvarjamo kislinsko-bazično ravnovesje v telesu.

Za zeleno barvo, ki jo nekateri ljubijo, drugi pa je niti videti ne morajo, je odgovoren pigment klorofil. Dokazano je, da ima precejšen vpliv na zdravje. Nekateri mu pravijo celo zelena molekula zdravja, saj obnavlja telo, pospešuje rast in obnovo tkiv. Sodeluje tudi pri čiščenju organizma, celjenju ran in boju proti okužbam. Poleg tega klorofil – mimogrede, najočitnejši vir klorofila je prav zelenolistnata zelenjava – spodbuja prebavo, izboljšuje prekrvavitev, krepi imunski sistem in sodeluje pri obnovi krvnih celic. Vsebuje vitamine K, C, A, E in folno kislino, kalcij, beljakovine, železo in magnezij. Zakaj torej zavračati zelenje?

Grenko

Morda zaradi grenkobe? Že pred časom so v centru za kemijske znanosti v Philadelphii opravili raziskavo, v kateri so udeleženci razvrstili zelenjavo od bolj do manj grenke. Pri vsakem so nato preverili navzočnost genov, ki določajo odnos do grenkobe; obstajata dve vrsti, občutljiva in neobčutljiva. Vsak človek ima dva takšna gena. Tisti s parom občutljivih so trdili, da je brokoli neznosno grenak, podobno zelje in brstični ohrovt. Udeleženci s parom neobčutljivih genov so uživali v zelenjavi, tisti z mešanim parom pa so imeli različne občutke. Strokovnjaki kljub genski zasnovi menijo, da se lahko občutek za grenko z leti pri človeku spremeni.

Ne glede na vse pa ne gre spregledati dejstva, da se prehranski trendi nenehno spreminjajo, tako kot se spreminjajo prehranska priporočila, vendar pa je ob tem treba vedeti, da princip zdrave prehrane pravzaprav temelji na zdravem razumu, tradiciji in moderni znanosti.