V Ljubljani je sredi januarja potekala mednarodna konferenca o uporabi zdravstvenih trditev na živilih in prehranskih dopolnilih, ki jo je organiziral Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pod pokroviteljstvom Evropske komisije in njenega predstavništva v Sloveniji. Udeležilo se je je 160 udeležencev iz industrije, raziskovalnih institucij in ministrstev, od tega skoraj polovica iz tujine.
Potrošniki so kritični
Konferenca je bila osredotočena na primerno uporabo zdravstvenih trditev na živilih in na pravkar sprejet seznam dovoljenih zdravstvenih trditev na področju Evropske unije. Sodelujoči so se strinjali, da proizvajalci uporabljajo zdravstvene trditve na živilih predvsem z namenom, da bi pritegnili sodobne potrošnike, ki so za zdravju prijazna živila pripravljen plačati več. Res pa je, da so kupci do takih trditev vse bolj nezaupljivi in jih zaradi pogoste rabe velikokrat dojemajo kot marketinški trik. Prav zato je bil poudarek konference na pred kratkim sprejetem seznamu zdravstvenih trditev, ki se bodo smele uporabljati na živilih in prehranskih dopolnilih.
Zakonodaja vse bolj stroga
V Evropski uniji področje uporabe zdravstvenih trditev na živilih in prehranskih dopolnilih postaja vse bolj nadzorovano in omejeno. Zakon kot zdravstveno trditev predvideva vsako trditev na živilu ali prehranskem dopolnilu, ki namiguje na povezavo med izdelkom in zdravjem. Medtem ko je v trenutnem prehodnem obdobju uporaba mnogih splošnih zdravstvenih trditev še mogoča, so trditve v povezavi z dejavniki tveganja za nastanek bolezni praviloma prepovedane. Z vidika javnega zdravja taka zagotovila sodijo izključno na izdelke, ki so z zdravstvenega ali prehranskega vidika koristni, prav zato, da ne bi prihajalo do zlorab, pa je potreben učinkovit uradni nadzor. Potrošniki morajo biti ustrezno informirani, hkrati je treba spodbujati inovativnost pri razvoju novih izdelkov in zagotoviti pošteno konkurenco med nosilci dejavnosti.
Nekatere stare oznake neprimerne
Basil Mathioudakis, vodja enote za prehrano na generalnem direktoratu Evropske komisije za zdravje in varstvo potrošnikov, je povedal, da se je ne seznam uvrstilo 222 različnih trditev, ki se nanašajo na vitamine, minerale, prehranske vlaknine in druge snovi. Mnoge obstoječe zdravstvene trditve zaradi nezadostnih znanstvenih dokazov niso bile uvrščene na seznam, saj so standardi strokovnega ocenjevanja izjemno visoki. Seznam bo uveljavljen, če ga bosta v prihajajočih treh mesecih potrdila tudi Svet Evropske unije in Evropski parlament. Proizvajalci bodo morali uskladiti označbe živil v šestih mesecih od objave seznama v uradnem listu.
Država ima pomembno vlogo
Zdravstvene trditve na izdelkih nedvomno vplivajo na potrošnika in na njegove nakupovalne odločitve. Dr. Elizabeta Mičovič iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prav zato poudarja vlogo države pri zagotavljanju pravic potrošnikov v zvezi z označevanjem živil z zdravstvenimi trditvami. Nova uredba bo po njenem mnenju zaščitila potrošnike pred zavajanjem, ustvarila pogoje za razvoj novih izdelkov v živilski industriji in zagotovila večje pravice potrošnika do obveščenosti in izbire.
