O njej smo se pogovarjali s specialistom Blažem Kosmačem, dr. med., pediatrom kardiologom s pediatrične klinike v Ljubljani.
Vsak mesec se v Sloveniji rodi 12 otrok s srčno napako. Ali število upada ali raste?
V razvitem svetu delež otrok, rojenih s prirojeno srčno napako (PSN), v zadnjih letih pada. To pripisujemo zmanjšanju dejavnikov tveganja za nastanek PSN, kot je denimo kajenje nosečnic, boljšemu vodenju kroničnih bolezni pri nosečnicah, denimo sladkorne bolezni, pa tudi povečanemu vnosu folne kisline med načrtovanjem nosečnosti in v prvem trimestru nosečnosti.
Katere nepravilnosti je mogoče zaznati že pri zarodku?
Z ultrazvočnim pregledom plodovega srca okrog 20. tedna je možna prepoznava večine težkih PSN, torej tistih, pri katerih je treba ukrepati že v prvih tednih ali mesecih po rojstvu. Pri najtežjih oblikah, kot je denimo hipoplastično levo srce, imajo pari možnost prekinitve nosečnosti. Ob ugotovljeni napaki svetujemo porod v centru z usposobljenim kadrom za zdravljenje otrok s PSN.
Kateri so ključni razlogi, poleg genskih, za pojav srčnih napak?
O vzrokih za nastanek PSN še vedno malo vemo. Dolgo so velik pomen pripisovali dejavnikom okolja. Po statistiki je večja verjetnost za pojav PSN, če imajo nosečnice sladkorno ali presnovno bolezen, fenilketonurijo, dobijo rdečke, gripo ali nepojasnjeno vročinsko stanje, če se zdravijo zaradi epilepsije ali imajo čezmerno telesno težo. Tudi ob jemanju nekaterih zdravil, kot so protiepileptična zdravila, sulfazalazin, ibuprofen. Zadnja leta se intenzivneje proučuje genetske dejavnike. Pomembno je bilo spoznanje, da imata lahko dva
 |
| Blaž Kosmač, dr. med. |
sorodnika različno vrsto prirojene srčne napake, pa gre pri obeh za isto gensko spremembo.
Kako tvegane so v resnici operacije?
Vse operacije na srcu so tvegane. Sploh pri operacijah src novorojenčkov in dojenčkov, kjer se operira na nekaj milimetrov velikih strukturah. Vendar so s skokovitim napredkom kardiokirurgije v zadnjih 50 letih postale tudi zahtevne operacije relativno varne. Napake, ki so še pred 25 leti veljale za nezdružljive z življenjem, je danes možno uspešno odpraviti, operirani otroci pa živijo skoraj brez omejitev. Danes se ne osredotočamo več zgolj na njihovo preživetje, temveč na kakovost življenja po operaciji.
Nekatere bolezni se pokažejo šele pozneje. Ali lahko laik pri svojem otroku preprosto preveri, ali je njegovo srce zdravo?
Najtežje oblike PSN se skoraj vedno izrazijo v obdobju dojenčka, največ v prvih tednih življenja. Dojenčki so bodisi cianotični oziroma modrikavi bodisi se utrujajo pri hranjenju, hitro in težje dihajo, se potijo ter ne pridobivajo telesne teže ali jo celo izgubljajo. Včasih se bolezen na srcu izrazi pozneje, v obdobju otroštva. To so nekatere bolezni srčnih zaklopk, srčne mišice in genetske bolezni, ki prizadenejo tudi srce. Od pridobljenih so najpomembnejše sistemske vnetne bolezni, najpogostejša je kawasakijeva. Največkrat so opozorilni simptomi in znaki kratka sapa, tiščoča bolečina za prsnico, vrtoglavica, nepojasnjene izgube zavesti, značilno ob ali po telesnem naporu. Starši pri prej živahnih otrocih pogosto opazijo upad telesne zmogljivosti.
Kakšna je najboljša preventiva pred PSN?
Kritično obdobje za preventivo pred PSN so prvi trije meseci nosečnosti. Tedaj poteka razvoj plodovega srca. V tem obdobju je priporočljivo uživanje dodatka folne kisline. Ženske s sladkorno boleznijo, fenilketonurijo, epilepsijo naj se pred načrtovanjem nosečnosti posvetujejo z ginekologom. Parom, ki imajo otroka ali sorodnika s PSN, svetujemo UZ-pregled plodovega srca in genetsko svetovanje.
Kako je z gibanjem? Katera telesna dejavnost je najboljša za bolnega otroka in katera za zdravega, za katerega si želimo, da bi takšen tudi ostal?
Trditev, da smo vsi športniki, nekateri le bolj redno trenirajo, velja tudi za otroke srčne bolnike. Telesne dejavnosti ne predpisujemo po načelu vse ali nič. Pri vsakem posebej upoštevamo omejitve zaradi bolezni, po drugi strani pa je pri srčnih bolnikih ugoden vpliv dejavnosti še večji kot pri zdravih. Ni redko, da starši otroke po operaciji na srcu varujejo pred telesno dejavnostjo v strahu pred poslabšanjem zdravstvenega stanja, kar pa negativno vpliva na življenjski slog. Imamo mednarodna priporočila glede omejitev pri posameznih srčnih napakah in boleznih. S preiskavami v mirovanju in med naporom na rednih pregledih ocenjujemo morebitne dejavnike tveganja za nenadno srčno smrt ter tako prilagajamo navodila glede telesne dejavnosti. Za srce je najboljša redna zmerna aerobna telesna dejavnost. Od 5. leta dalje se je priporoča vsaj 60 minut vsak dan. Aktivnost odsvetujemo simptomatskim bolnikom, tistim z napredovalo boleznijo in tistim z večjim tveganjem za nenadno srčno smrt. Bolnikom, ki jemljejo zdravila za preprečevanje strjevanja krvi, in bolnikom s srčnimi spodbujevalniki pa odsvetujemo kontaktne športe.
Kaj bi moral vsak dan jesti otrok, da bi njegovo srce ostalo zdravo?
Morda bi se bilo bolje vprašati, česa ne sme jesti. Enolično prehranjevanje ter prehrana z visoko energijsko gostoto, ki vsebuje veliko maščob in enostavnih sladkorjev, vodita v debelost. V Sloveniji delež čezmerno prehranjenih otrok narašča. Srčno-žilne bolezni se običajno izrazijo v odrasli dobi, vendar se proces ateroskleroze ali poapnenja žil lahko začne že v zgodnjem otroštvu. Pri kroničnih boleznih, kot je sladkorna bolezen, ali po preboleli kawasakijevi bolezni ta proces napreduje bistveno hitreje. Zdrav življenjski slog se prenaša z zgledom. Otroci staršev z dobrimi prehranjevalnimi in gibalnimi navadami bodo takšni tudi sami. Ključno je spodbujanje dejavnosti, ki se jih otrok rad udeležuje.
