V telo moramo vnesti dovolj hranljivih snovi, ki spodbujajo prebavo in preprečujejo, da bi v črevesju kaj zastajalo. Zato mora naš vsakdanji jedilnik obvezno vsebovati dovolj prehranskih vlaknin: strokovnjaki pravijo, da vsaj 20 gramov na dan. Raziskave so pokazale, da lahko vsakodnevni prenizek vnos vlaknin skozi leta vodi v številne zdravstvene težave, kot so zaprtje, hemoroidi, rak debelega črevesa, zvišane vrednosti holesterola v krvi, debelost. Vsemu temu se lahko izognemo, če skrbimo za uravnoteženo prehrano, ki mora vsebovati tudi vlaknine. Te vzdržujejo tudi normalne vrednosti sladkorja v krvi, uravnavajo holesterol in dajejo občutek sitosti.
Prehranske vlaknine so nujne za zdravje črevesja, njihovo uživanje je povezano z zmanjševanjem tveganja za določene vrste raka, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Uživanje pšeničnih otrobov je denimo neposredno povezano z zmanjšanjem tveganja raka debelega črevesa.
Šarmantno črevesje Giulia Enders, ki je doktorirala iz mikrobiologije na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, je pred leti izdala knjigo z naslovom Črevesje s šarmom (Darm mit Charme). Knjiga je bila skoraj 40 tednov na prvem mestu najbolj prodajanih knjig v Nemčiji, prodanih je že več kot 800.000 izvodov. Endersova v njej poziva ljudi, naj se veselijo dosežkov spodnjega dela telesa, ne pa da se opravičujejo za riganje in prdenje, ki ju povzročajo gibi črevesja, »ti elegantni gibi baletnika«. Namesto da se pritožujemo, da bomo bruhali, bi se morali v resnici zahvaliti našemu telesu za mojstrsko predstavo, s katero nas je zaščitilo in rešilo, pravi avtorica knjige, ki so jo v Nemčiji sprejeli z navdušenjem, prevedli so jo v nekaj drugih jezikov. V njej je veliko besed, namenjenih odvajanju, zaprtju in drugim dejavnostim črevesja, sporočilo knjige pa ni nič zafrkljivo: človeški prebavni trakt ni samo najbolj podcenjen organ v telesu, ampak najpomembnejši svetovalec možganov. Avtorica pravi, da smo neupravičeno ponosni na dosežke naših možganov in srca, črevesje pa imamo za sramotno cev, iz katere prihajajo rjavi kupčki in bolj ali manj glasni vetrovi. |
Pogoste prebavne motnje
Med pogostejšimi prebavnimi motnjami so zaprtje, napihnjenost, vetrovi, driska in sindrom razdražljivega črevesja, ki sicer niso usodne, prinašajo pa vrsto težav in so nadležne oziroma moteče. Strokovnjaki pravijo, da je treba poskrbeti za pravšnji vnos vlaknin v telo: ženske od 25 do 30 gramov na dan, otroci od 19 do 25 gramov, moški pa od 30 do 40 gramov vlaknin na dan. Ustrezna in priporočljiva so celovita živila rastlinskega izvora, ki so naravno bogata z vlakninami. Odsvetujejo predelana rafinirana živila, priporočajo pa polnozrnate pekovske izdelke in polnozrnate testenine (te imajo trikrat več vlaknin kot običajne testenine), suho sadje (slive, rozina, marelice), sveže sadje, jabolka, hruške, jagode, borovnice in maline. Vsakdanji obrok naj vsebuje tudi lanena, bučna, sezamova ali sončnična semena. Proti prebavnim tegobam so odlični mandeljni, orehi, lešniki in korenje. Na težave razdražljivega črevesja naj bi blagodejno deloval kivi. Tako pri zaprtju kot pri driski je nujno, da spijemo dovolj tekočine, vsaj dva litra na dan, najbolje mlačne vode, priporočljivi so čaji (regrat, meta, poprova meta, komarček idr.).
V vsakodnevno prehrano je priporočljivo vključiti probiotike, ki omilijo bolečine v trebuhu in zmanjšajo napenjanje, pomagajo pa tudi pri driski. Kot pravijo na NIJZ, jih lahko označimo za »živo« mikrobiološko dopolnilo živilom, ki izboljša mikrobiološko ravnovesje v črevesju in s tem koristno vpliva na gostitelja. Za probiotike je znano, da imajo niz potencialnih zdravstvenih koristi, denimo zniževanje vrednosti holesterola, preventivni učinek na raka in učinke povečevanja imunosti.
Sprememba navad Pri kakršnih koli težavah s prebavo je prvi korak k izboljšanju sprememba prehranskih navad. To je še posebno pomembno za vse, ki trpijo zaradi sindroma razdražljivega črevesa. Na splošno velja, da se je treba izogibati premastnim in presladkim živilom, kofeinu in alkoholu. Velja pa tudi zlato pravilo prehranjevanja, ki pravi, da jejmo, ko smo lačni, ter uživajmo raznovrstne in uravnotežene (manjše) obroke, ki jih pripravimo sami. |
Prva pomoč
Pri prebavnih težavah je pomembno, da jemo večkrat na dan, in to manjše in lahke obroke. Veliko vlogo ima izbira pravih živil. Pomembno je, da ugotovimo, katero živilo nam ne prija oziroma nas napenja, zato ga izločimo z jedilnika. Zdravniki odsvetujejo uživanje živalskih in mlečnih živil, ki vsebujejo nasičene maščobe, sladkor in sladice. Jesti je treba manj mesa in predelanih mesnih izdelkov, ogljikovih hidratov, predvsem sladkorjev, ki v prevelikih količinah povzročajo napihnjenost in vetrove. Ne priporočajo hrane, ki draži črevo oziroma lahko izzove ali okrepi vnetja. Tudi alkohol, gazirane pijače in kofein pa mastna in ocvrta hrana spadajo v skupino, ki se je je treba izogibati.
Pri zaprtju pomaga, da čez dan spijemo čim več vode. Preprečujejo ga slive, surove, še bolj suhe. Pojejte kakšno suho slivo na dan skupaj s kozarcem soka. Še bolje bo, da zvečer dve suhi slivi namočite v deciliter vode in to zjutraj na tešče spijete in slivi pojeste. Če ste zaprti, se izogibajte čokoladi, mleku in mlečnim izdelkom, rdečemu mesu, bananam, ocvrti hrani, čipsu in krekerjem ter keksom.
Tudi pri driski velja, da je treba v telo vnesti več tekočine in nadomestiti elektrolite. Jesti je treba kuhan riž, korenčkovo juho, prežganko, banane in prepečenec, naribana ali kuhana jabolka, saj blagodejno vplivajo na prebavni sistem. Postopoma lahko jeste tudi pretlačeno zelenjavno kašo ali pretlačene testenine. Izogibati se je treba mleku in mlečnim izdelkom (izjema je jogurt, ki vsebuje mlečnokislinske bakterije, ki pripomorejo k hitrejši obnovi črevesne flore), sladkorju, čisti maščobi in zelenjavi, presladki (sokovi, sladkarije) ter mastni in začinjeni hrani, tudi kavi. Pri napihnjenosti in vetrovih pomaga kuhan riž, ki je edini izvor škroba, ki se v tankem črevesu povsem prebavi. Prehrana naj bo sveža, zdrava, z dovolj zelenjave in sadja, ki ne napenja. Jemo lahko tudi ribe in kakovostno meso ter zdrave in lažje prebavljive maščobe. Proti napenjanju deluje poprova meta, ki hkrati omili krče in pomiri želodec in črevesje. Olje poprove mete izboljša delovanje mišic črevesja, olajša drisko in pomiri celotna prebavila, zato pijte metin čaj.
