RAZISKAVA

Zdravju se posveča le tretjina Slovencev

Objavljeno 01. april 2014 13.00 | Posodobljeno 01. april 2014 12.58 | Piše: Da. M.

Za zdravje skrbimo šele, ko smo stari.

Redno se gibajo predvsem mladi.

80 odstotkov Slovencev zdravnika obišče le, če so resnično bolni. Z obiskom zdravnika najbolj odlašajo stari med 65 in 69 leti (kar 87 odstotkov Slovencev v tej starostni skupini), najmanj pa najstniki med 15. in 17. letom (54,2 odstotka). Tudi pri izobrazbeni strukturi se pojavljajo velike razlike, saj se kar 87,5 odstotka Slovencev z dve- ali triletno višjo šolo izogiba zdravnikom, medtem ko ta delež pri Slovencih z dokončano osnovno šolo znaša 76,1. Trditvi, »ko zbolim, počakam, da mine, ne da bi jemal zdravila«, pritrjuje 35,8 odstotka Slovencev, med njimi 36 odstotkov moških in 35,7 odstotka žensk, ugotavlja agencija Mediana, ki je pred prihajajočim svetovnim dnevom zdravja opravila raziskavo o zdravju Slovencev.

Da dajejo prednost alternativni medicini (kot so akupunktura, bioenergija, reiki in podobno) pred tradicionalno, je zatrdilo 18,2 odstotka Slovencev, pri čemer tu ni večjih razlik med moškimi in ženskami. V največji meri na alternativno medicino stavijo Slovenci, stari med 21 in 24 leti, najmanj pa 50- do 55-letniki.

Skrb za zdravje narašča s starostjo

Le slaba tretjina Slovencev (32 odstotkov) trdi, da zelo pazi na svoje zdravje, pri čemer je žensk nekoliko več (33 odstotkov) kot moških (30,9 odstotka). Skrb za zdravje narašča s starostjo, saj trditvi, »zelo pazim na svoje zdravje«, v največji meri pritrjujejo Slovenci, stari med 70 in 75 leti (med njimi je takih 50,6 odstotka), najmanj pa mladi, stari med 25 in 29 leti (le 21,8 odstotka).

Obdobje med 35 in 39 letom je zdravju očitno najbolj škodljivo: ti se najmanj gibajo in se tudi najmanj posvečajo zdravi prehrani.

Pomena zdrave hrane se zavedamo

Tri četrtine Slovencev sicer hrani posveča posebno pozornost, dobra polovica pa nas je pripravljena plačati več za hrano, ki ne vsebuje umetnih dodatkov. Pripravljenost globlje seči v denarnico za nakup hrane brez umetnih dodatkov narašča s starostjo in z doseženo stopnjo izobrazbe, saj so zanjo najbolj pripravljeni odšteti več Slovenci, stari med 70 in 75 leti (65,5 odstotka), in tisti, ki imajo dokončano visoko šolo, fakulteto ali več (60,8 odstotka).

Da hrana in pijača vsebuje manj sladkorja in/ali maščob, največ pomeni Slovencem, starim od 55 do 59 let, najmanj pa starim od 35 do 39 let. Kar tri četrtine Slovencev meni, da je hitra hrana škodljiva, od tega 70 odstotkov moških in kar 79,8 odstotka žensk.

Gibanje vsaj enkrat na teden

Da telovadijo najmanj enkrat tedensko, pravi kar polovica Slovencev, pri čemer je žensk nekoliko več (51 odstotkov) kot moških (48,5 odstotka). V največji meri se telovadbi posvečajo 18- do 20-letniki, med katerimi jih 57,1 odstotka telovadi vsaj enkrat na teden, najmanj pa 35- do 39-letniki (42,4 odstotka). 

Deli s prijatelji