Krompir v družbi mesa je za mnoge na krožniku idealna in nezamenljiva kombinacija. Toda če boste povprašali nutricioniste, vam jo bodo odsvetovali. Nekatera živila namreč preprosto ne sodijo skupaj, pa čeprav večina meni drugače.
Česa raje ne
Ogljikovi hidrati in kisla hrana: Živil, bogatih z ogljikovimi hidrati, in tistih, ki vsebujejo veliko kislin, ne smete zaužiti v istem obroku. Torej se izogibajte krompirju, testeninam, rižu ali kruhu v družbi s paradižnikom, limono ali kislimi kumaricami. Zakaj?
Kisline iz teh živil uničujejo encim ptialin, ki ogljikove hidrate razgrajuje že v ustih. Kadar torej krompir vanje roma skupaj s paradižnikom, je presnova ogljikovih hidratov v ustih otežena, prebavila pa imajo zato veliko več dela.
Beljakovine in ogljikovi hidrati: Beljakovin in ogljikovih hidratov prav tako ne gre imeti skupaj na krožniku. Lupinastih plodov, mesa, jajc in drugih z beljakovinami bogatih živil ne jejte v kombinaciji z belim kruhom, krompirjem, rižem, testeninami ali sladkim sadjem. Ogljikovi hidrati namreč zavirajo sproščanje sokov, potrebnih za presnovo beljakovin. Živila zato v organizmu ostanejo predolgo in izzovejo napihnjenost. Če ste denimo ljubitelji musake, jo namesto s krompirjem pripravite z jajčevci.
Beljakovine in kislo sadje: Mesa, jajc, mleka ali sira ne jejte skupaj s pomarančami, limonami, ananasom in podobnim. Kislo sadje tako kot presnovo ogljikovih hidratov zavira tudi presnovo beljakovin.
Idealne kombinacije
K zelenjavi, sveži ali prekuhani (vendar z zmerno količino kisa), se podajo ribe, pa tudi rdeče in belo meso. Ribo si lahko privoščite tudi s krompirjem ali rižem.
Tako presnovo ogljikovih hidratov iz riža kot tistih iz testenin spodbujajo glive. Iz gob torej pripravite različne omake, možnosti je nedvomno veliko.
Vsak dan pojejte vsaj en sadež, vendar ne pretiravajte, sicer boste imeli težave z napihnjenostjo in plini. 300 gramov sadja dnevno je povsem dovolj za dobro prebavo brez prebavnih motenj. Ob tem povejmo še, da je sadje priporočljivo jesti na prazen želodec ali vsaj tri ure po obroku. Tako bo presnova tega hitrejša, absorpcija vitaminov in vlaknin iz sadežev pa učinkovitejša, kot če bi jih zaužili tedaj, ko je želodec že napolnjen z drugo hrano.