Le kdo ne bi imel lepih belih zob in čudovitega nasmeha? To nam omogoča normalno sporazumevanje in socialno polno življenje: lep nasmeh močno vpliva na počutje, samozavest, tudi uspeh. Brezzobost pomeni slabšo kakovost življenja, po nekaterih podatkih kar 40 odstotkov Evropejcev zaradi manjkajočih zob skriva svoj nasmeh oziroma nosi zastarele nefunkcionalne proteze.
Več kot 3,9 milijarde ljudi boleha za eno od ustnih bolezni, zato je letošnji svetovni dan ustnega zdravja, ki smo ga zaznamovali 20. marca, namenjen opozarjanju ljudi na pomen zdravih ust. Higienske navade so najboljše zagotovilo, da se izognemo težavam v ustni votlini: ne le vsakodnevno skrbno čiščenje zob, nujni so redni zobozdravniški pregledi, in sicer od izrasta prvega zoba, po nekaterih priporočilih pa kar od rojstva. To je najboljša naložba, da bomo ohranili zobe in zdrava usta do starosti, poudarjajo zobozdravniki.
Ustno zdravje to vključuje zdravje zob, obzobnih tkiv in vseh drugih struktur v ustni votlini je bistvenega pomena za splošno zdravje, slabo stanje ustne votline je pomemben dejavnik tveganja za razvoj bolezni, kot so diabetes, rak in srčno-žilne bolezni.
Od prvega naprej
Da je ustna higiena pomembna, otroke učimo od mladih nog. Zobe jim začnemo umivati takoj, ko izraste prvi mlečni zob. Mlečni zobje so zelo pomembni, saj držijo mesto stalnim zobem in obenem vplivajo na pravilen razvoj čeljusti, so v brošuri, ki so jo izdali ob letošnjem svetovnem dnevu ustnega zdravja, zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Za malčke uporabljamo manjše ščetke in zanje primerne zobne paste, ki vsebujejo nižje koncentracije fluoridov, otrokom pomagamo pri umivanju zob, dokler niso dovolj spretni, da to opravijo sami, navadno do okoli sedmega leta starosti, pa še potem umivanje nadzorujemo.
Seveda poskrbimo, da si bo otrok zobe zares umil zjutraj in še posebno skrbno zvečer: le z rednim umivanjem zob v otroštvu si bo pridobil pomembne zdrave navade, povezane z ustnim zdravjem. In ne pozabite otroci se vselej zgledujejo po starših, zato nikar ne zanemarite lastne ustne higiene in obiskov pri zobozdravniku. Če boste sami redno čistili zobe in uporabljali zobno nitko ter intradentalno ščetko, s katerima odstranimo obloge v medzobnih prostorih, se bo tega držal tudi otrok. Le ene stalne zobe imamo, zato je nujno, da zanje skrbimo od majhnega, še malce več pozornosti pa jim moramo nakloniti v starosti.
Zanemarjena
ustna votlina
Najpogostejši bolezni ustne votline sta karies in parodontalna bolezen. Obe sta povezani s prisotnostjo bakterijskih zobnih oblog, ki se razvijeta ob nezadostni in neustrezni higieni. Parodontalna bolezen je povezana z nekaterimi sistemskimi boleznimi bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen , zato ima skrb za ustno zdravje pri kroničnih bolnikih velik pomen za njihovo splošno zdravje. Prvo vidno znamenje začetka parodontalne bolezni je krvavitev iz dlesni, ki nas mora spodbuditi k temeljitejši zobni higieni. Če vnetja ne zdravimo, napreduje in lahko vodi v izgubo zob. Zanemarljiv ni niti rak ustne votline, ki sicer ni pogost, je pa zaradi resnosti pomemben. Njegov nastanek je povezan z nezdravim življenjskim slogom, uživanje alkohola in kajenje sta najpomembnejša dejavnika tveganja za njegov nastanek. Škodljivim razvadam se je modro izogibati, z vidika preventive rakavih obolenj v ustni votlini pa so najpomembnejši redni preventivni pregledi pri zobozdravniku.
Zanemarjena ustna votlina lahko slabo vpliva na splošno zdravje, če za zobe ne skrbimo, začno propadati, to pa povzroča bolečine, vnetja, abscese ob zobnih koreninah, posledično izgubo zob. Neodstranjene zobne obloge lahko že v 24 urah povzročijo vnetje dlesni, nezdravljena parodontalna bolezen pa vpliva na celotno odpornost organizma, povezujejo jo s tveganjem za možgansko kap, srčni infarkt, dermatološka in pljučna obolenja, nizko porodno težo novorojenčka. Izguba zob poslabša sposobnost žvečenja in tako spremembe ter bolečine v čeljustnih sklepih.
Proč s sladkim
Z zdravjem v ustni votlini je povezana tudi prehrana: nastanek kariesa ni povezan zgolj z bakterijami, ampak tudi s prisotnostjo razgradljivih ogljikovih hidratov, sladkorjev, poudarjajo na NIJZ: »Prehranska priporočila z vidika zagotavljanja dobrega ustnega zdravja se ne razlikujejo od splošnih prehranskih priporočil. Hrana naj bo pestra, raznolika in uravnotežena. Uživanje sadja in zelenjave ter izogibanje sladkim jedem in pijačam, še posebno v obliki vmesnih prigrizkov, je eno od osnovnih načel zdrave prehrane z vidika ustnega in tudi splošnega zdravja posameznika.« In ker se začne otrokovo zobovje razvijati že v šestem tednu nosečnosti in na kakovost mlečnih ter prvih stalnih zob vplivajo tudi prehranske navade bodoče matere, morajo biti pozorne tudi nosečnice, ne le na prehrano, ampak tudi na skrb za zobe.
Za ustno zdravje moramo skrbeti vse življenje, cilj je kajpak ohraniti čim več zob, če že ne vseh naravnih, tudi v pozni starosti. Letošnje geslo Pamet v roké – za usta in zobé poudarja celostno in vseživljenjsko skrb za ustno zdravje. Še pred desetletji je veljalo, da s staranjem vse slabše vidimo in slišimo ter izgubljamo zobe, a slednje nikakor ne drži več: ljudje imajo tudi v visoki starosti še svoje zobe. Ustno zdravje se je v zadnjih desetletjih precej izboljšalo, skrb za zobe je veliko bolj razširjena. A še vedno ne tako, kot kod drugod po svetu, kažejo podatki. Povprečni Ljubljančan ima pri 80 letih v ustni votlini 12 zob, povprečni Šved enake starosti pa 20!
Do čistega 32 |
