Rio + 20 je kratko ime za konferenco Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki je potekala v brazilskem Rio de Janeiru med 20. in 22. junijem. Organizirali so jo 20 let po svetovnem vrhu v Riu, kjer so države sprejele Agendo 21, in 10 let po svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu. Nedvomno je bila konferenca eno izmed najpomembnejših globalnih srečanj za zagotavljanje trajnostnega razvoja, to je razvoja, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi ogrozil možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe. Stanje okolja
in zdravje prebivalcev sta med seboj tesno povezani, saj le ohranjeno okolje omogoča zdrav razvoj in blaginjo prebivalcev. Nas na svetu nas živi 7 milijard, do sredine stoletja naj bi nas bilo kar 9. Pretresljiv je podatek, da milijarda in pol ljudi še vedno nima dostopa do elektrike, da dve milijardi in pol nimata urejenih sanitarnih razmer, skoraj milijarda pa je vsak dan lačna. Izpusti toplogrednih plinov še naprej naraščajo in več kot tretjina vseh znanih rastlinskih in živalskih vrst je ali pa bo ogrožena. Če želimo otrokom in vnukom zapustiti prijeten svet, moramo nemudoma začeti reševati izzive razširjene revščine in uničevanja okolja. Rio + 20 je bila priložnost za globalni razmislek, ki naj bi prispevala k skupnim naporom na državnih in lokalnih nivojih za zagotavljanje naše skupne človeku prijazne prihodnosti. Trajnostni razvoj je edina možna pot, ki bo človeštvu omogočila dostojno življenje na tem planetu. Na konferenci sta bili v ospredju dve temi, in sicer zeleno gospodarstvo v okviru trajnostnega razvoja in izkoreninjenja revščine ter institucionalni okvir za trajnostni razvoj.
Trajnosti razvoj za množično blaginjo
Sklepni dokument konference predstavlja politično deklaracijo z zavezami za trajnostni razvoj, s poudarkom na prehodu v zeleno gospodarstvo. V tem dokaj obsežnem dokumentu so izpostavljena številna gospodarska in družbena področja, med njimi tudi prebivalstvo in zdravje, trajnostna mesta in naselbine, socialna varnost, prehranska varnost in trajnostno kmetijstvo, odprava revščine, zmanjšanje tveganja zaradi naravnih nesreč, trajnostni promet in trajnostni turizem, prav tako pa tudi podnebne spremembe, prevelik ulov iz morja in oceanov, ohranjanje biotske raznovrstnosti, gozdovi, suša in degradacija okolja, odpadki, trajnostna proizvodnja in potrošnja. Če zdajšnji prevladujoči gospodarski model mnogim prinaša revščino, naj bi trajnostni razvoj zagotavljal množično blaginjo.
Številne rešitve za velike izzive, ki jih predstavlja vse večja koncentracija prebivalstva v mestih, naraščajoča poraba energije, vode in hrane ter ogrožanje ekosistemov so znane. Kljub temu pa so se problemi v svetovnem merilu v zadnjih dveh desetletjih zgolj stopnjevali. Čeprav je po besedah generalnega sekretarja ZN vizija jasna in izpostavlja trajnostno gospodarstvo, ki varuje zdravje prebivalcev, so težave predvsem pri uvajanju usmeritev v vsakdanje življenje. Konferenca je bila zgodovinska priložnost za opredelitev poti k varnejšemu, pravičnejšemu, čistejšemu, do okolja prijaznejšemu in bolj uspešnemu svetu za vse. Čeprav je ponovno dokazala, kako zahtevno je mednarodno dogovarjanje in kako težko je doseči zavezujoče sklepe, bi bili preveč pesimistični, če bi nad zaključnim dokumentom zgolj zamahnili z roko, meneč, da je to zgolj še eden v vrsti mednarodnih dokumentov, ki kljub velikim ambicijam ne spremenijo veliko ali pa sploh nič.
Bolezni ostajajo resen globalni problem
Udeleženci konference so soglašali, da je zdravje prebivalstva tako pogoj kot tudi rezultat ter kazalnik trajnostnega razvoja, ki ga je mogoče doseči le v odsotnosti nalezljivih in nenalezljivih bolezni ter ob doseganju telesne, duševne in socialne blaginje. Ukrepanje na področju socialnih in okoljskih dejavnikov zdravja za vse prebivalce je bistveno za ustvarjanje vključujoče in pravične ekonomsko ustvarjalne ter zdrave družbe. Zastavljen je cilj uresničenja pravice do najvišjega dosegljivega standarda telesnega in duševnega zdravja ter prepoznan prispevek splošne zdravstvene oskrbe k izboljšanju ne le zdravja, ampak tudi socialne kohezije in trajnostnega gospodarskega razvoja. Poudarili so, da aids, malarija, tuberkuloza, gripa, otroška paraliza in druge nalezljive bolezni ostajajo resen globalni problem. Zavezali so se k okrepitvi prizadevanj za preprečevanje okužb s HIV, izboljšanju zdravljenja, nege, poleg tega pa tudi k obnovitvi in okrepitvi boja proti malariji, tuberkulozi in zapostavljenim tropskim boleznim.
Globalno breme in grožnja nenalezljivih bolezni je eden izmed večjih izzivov trajnostnega razvoja v tem stoletju. Dokument zavezuje h krepitvi zdravstvenih sistemov za zagotavljanje pravične in vsem dosegljive zdravstvene oskrbe ter spodbujanju cenovno ugodnega dostopa do preventive, zdravljenja, nege in podpore v zvezi z nenalezljivimi boleznimi, zlasti rakom, srčno-žilnimi boleznimi, kroničnimi boleznimi dihal in sladkorne bolezni. Poziva tudi k boljši distribuciji in dostopu do varnih, cenovno ugodnih, učinkovitih in kakovostnih zdravil, cepiv in medicinskih tehnologij ter izboljšanju zdravstvene infrastrukture. Med drugim so izpostavili, da ima zmanjšanje onesnaženosti zraka in vode ter kemičnega onesnaževanja pozitivne učinke na zdravje prebivalstva.
