Drži tudi, da nas zagorelost polepša in izboljša splošno počutje. Pa vendarle je treba upoštevati pravila. Stroga. Začnimo postopoma in z ustrezno zaščito. Neustavljiva želja po zagorelosti pogosto vodi do pretiranega nastavljanja sončnim žarkom, seveda brez nujne ustrezne zaščite. Preden se udobno zleknemo v ležalnike na žgočem soncu, moramo – kot smo že neštetokrat opozorili – nujno poseči po zaščitnih faktorjih. Koža ima namreč svoj samozaščitni pas, kar pomeni, da je lahko izpostavljena le določen čas. Nato se pojavijo pordelost in poškodbe, kajti ultravijolični žarki so neusmiljeni. Preudarno sončenje in ustrezna oskrba kože po sončnem zahodu sta torej nujna za sproščen dopust.
Skrb od jutra do večera
Za prve dneve sončenja je priporočljiva uporaba višjih faktorjev, denimo od 30 do 35. Tako pridobimo ustrezno podlago in čas je za uporabo nižjega faktorja: 20 pri bolj svetlopoltih in številka 15 za temnejše odtenke polti. Postopoma je namreč treba prilagajati kreme, ki naj vedno vsebujejo tako UVA- kot UVB-zaščito. Na nekaterih sredstvih sicer piše, da so vodoodporna, vendar je po vsakem plavanju priporočljiv vnovičen nanos, saj več kot 85 odstotkov sončnih žarkov prodre tudi v vodo. Na trgu je na izbiro veliko tako imenovane sončne kozmetike. Ob pomoči strokovnjaka izberemo primerne kreme, med katerimi morajo biti vlažilna razpršila z nižjim faktorjem. Poleg pitja mnogo vode vrnemo koži izgubljeno vlago tudi tako, zato se med sončenjem večkrat škropimo. Verjetno ni treba vnovič poudarjati, da se izogibamo žarkom med 11. in 15. uro, pa tudi sicer se več kot 20 minut naenkrat ne smemo izpostavljati. Počasneje in zmerno pridobljena zagorelost bo vsekakor tudi dlje obstojna. Skrb za telo pa se z odhodom s plaže še zdaleč ne neha. Po kopanju in sončenju si najprej privoščimo hladno prho ali kopel. Mazila ali geli z alojo vero so odlični za morebitne blage opekline oziroma regeneracijo kože po sončenju. Hranimo jih v hladilniku, kar še bolj blagodejno učinkuje po nanosu.
Pika na i
Omislimo si slamnata pokrivala ali ruto in si na nos poveznemo še modna sončna očala z obveznimi zaščitnimi lečami. In ali je ob koncu dneva še kaj lepšega kot opazovanje sončnega zahoda? V večernih urah, ko se plaže že spraznijo, privoščimo nogam dolge sprehode ob obali, če je možno, v vodi do polovice meč, kar je poleg sprostitve naravna pedikura za stopala.
Temeljna pravila
O tem, kako zaščitimo kožo pred soncem, je bilo že veliko napisanega. Ponovimo najosnovnejša pravila zdravega sončenja. Pol ure pred odhodom na plažo namažemo kožo po vsem telesu s kremo za sončenje. Za obraz potrebujemo posebno kremo zanj, ki vsebuje višji zaščitni faktor. Ponovno jo nanesemo čez dve uri. Soncu se ne smemo izpostavljati med 11. in 16. uro (niti če smo zaščiteni). Nato kožo navlažimo z losjonom ali mlekom za telo. Vsebuje lahko antioksidante, na primer vitamin C, ki ji pomaga nadomestiti izgubljeno vlago in spodbuja obnovo.
Zdravo priporočilo
Asist. mag. Nena Kopčavar Guček,
specialistka družinske medicine
»V zadnjem času smo glede sončenja vsi zaskrbljeni, včasih celo razdvojeni. Slovita Coco Chanel je s širokokrajnimi klobuki negovala in ohranjala tipično bledico, z naslovnic pa vztrajno strmijo v nas privlačno osončeni obrazi. Kaj je prav? Bolj zdravo? Lepše? Res je, da raste število nevarnih, pogosto rakavih kožnih sprememb, ki so dokazano povezane s sončenjem. Dermatologi in onkologi ga zato načeloma odsvetujejo ali vsaj omejijo pred 10. uro in po 17. uri glede na lokalni čas. Na drugi strani zasledujemo podatke o pogostnosti osteoporoze in vse več zlomih pri starejših, predvsem pri pomenopavznih ženskah. Za zadostno količino D-vitamina naj bi bilo pomembno sončenje, a tokrat je posebej poudarjeno sončenje v t. i. opoldanskem času, med 10. in 14. uro. Vitamin D ni pomemben le za primerno vzdrževanje trdnosti kosti, ampak ima dokazano in delovanje in vpliv na splošno telesno odpornost proti boleznim in v primerni količini tudi varuje pred alzheimerjevo boleznijo. Iz lastnih izkušenj marsikdo ve, kako se nekatera kožna stanja izboljšajo v stiku s sončnimi žarki, npr. luskavica, akne itd. Kako se torej znajti v navidezni kontroverznosti takih priporočil? Rešitev je, kot zmeraj, v kompromisu. Zdrava izpostavljenost soncu, za primerno količino D-vitamina, je resda v času močnejšega sevanja, med 10. in 14. uro, a zadošča že dvajset minut, pri čemer so izpostavljeni le roke in obraz. Pa lepo, sončno, prijazno, zdravo poletje vsem!«
