Zdrave porjavelosti ni

Za kožnim rakom in melanomom tudi pri nas oboleva več žensk kot moških. Delež melanoma v primerjavi s preostalimi rakavimi obolenji je v mladih odraslih letih precej večji kot v drugih starostnih obdobjih. Leta 2001 je bil melanom v starostnem obdobju 35–49 let pri moških na šestem mestu med vsemi rakavimi obolenji, pri ženskah pa na petem. Dobrih deset let pozneje, leta 2012, pa se je melanom, najpogostejši kožni rak v tem obdobju, po pogostnosti v istem starostnem obdobju (35–49 let) pri moških in ženskah povzpel na tretje mesto. »Očitno je, da se tudi pri nas, podobno kot v preostalih državah, kjer prevladuje svetlopolto prebivalstvo, povečujeta število in delež obolelih za melanomom pri moških in ženskah v vseh starostnih obdobjih, povečanje je najizrazitejše med 35. in 49. letom,« pravi mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatološkega centra Parmova v Ljubljani.

Dandanes zanesljivo vemo, da se število obolelih za kožnim rakom in melanomom nenehno povečuje, primarni krivec za to pa je izpostavljanje UV-žarkom – zdrava porjavelost zagotovo ne obstaja, je jasna sogovornica. Svetovna zdravstvena organizacija je že 2009. ultravijolično sevanje, naravno in tisto v solarijih, uvrstila med visoko rakotvorne dejavnike. Nezaščiteno izpostavljanje UV-žarkom predstavlja pomemben dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka, na katerega lahko vplivamo z doslednimi preventivnimi ukrepi. Ob nezaščitenem izpostavljanju ultravijoličnim žarkom se pojavljajo tudi druge kožne bolezni oziroma se lahko poslabšajo. Da je izpostavljanje škodljivim UVA- in UVB-žarkom glavni vzrok za nastanek kožnega raka in melanoma, kažejo številne raziskave. »Rezultati številnih objavljenih študij so skrb vzbujajoči. V študiji, ki je bila objavljena marca letos v ameriški strokovni reviji Jama Dermatology, avtorji navajajo, da od leta 1995 opažajo vse večjo pojavnost melanoma v ZDA, pri tem pa so se začele pojavljati tudi razlike v obolevnosti med spoloma. Pojavljanje melanoma se je v naslednjih letih, do leta 2006, še povečevalo, to strmo naraščanje so še posebno opazili pri mlajših ženskah. V istem obdobju se je pojavila tudi sprememba v anatomski lokalizaciji melanoma. Najpogostejše mesto diagnosticiranega melanoma v ZDA se je prestavilo s trupa na druga mesta pri moških in z glave, vratu in okončin na trup pri mladih ženskah, česar niso opažali pri starejših. Takšne vzorce med mladimi ženskami so pripisovali delno tudi vse večjemu pridobivanju porjavelosti v solarijih,« pojasni sogovornica.

Nevarni solariji

V omenjeni študiji navajajo, da kljub znanim dejstvom številne mlade ženske obiskujejo solarij. Okoli 31 odstotkov srednješolk (le šest odstotkov fantov) in 25 odstotkov žensk med 18. in 34. letom (le pet odstotkov moških iste starosti) vsako leto obiskuje solarij; večina teh žensk naj bi bila v preteklem letu v solariju vsaj desetkrat. V študiji še ugotavljajo, da se je tveganje za pojavnost melanoma povišalo za 74 odstotkov med uporabniki solarija v starosti od 25 do 59 let v primerjavi s tistimi, ki solarija ne uporabljajo. Ugotovili so tudi močno povezavo med pojavljanjem melanoma in celokupnim prejetim odmerkom UV-sevanja pri umetnem pridobivanju porjavelosti v solarijih. Pri teh se je v primerjavi s tistimi, ki jih niso obiskovali, verjetnost za pojav melanoma povečala za 2,5- do 3-krat.

Vplivi umetnih virov UV-sevanja v solarijih so skrb vzbujajoči tudi pri nas. »Zato dermatologi svarimo pred pretiranim sončenjem in pridobivanjem barve v njih in ljudi pozivamo, naj se držijo osnovnih pravil, da bodo zmanjšali možnosti za obolevanje za kožnim rakom. Torej: ne obiskujte solarijev. Da bi se izognili nevarnim učinkom naravnega ultravijoličnega sevanja, se v času največjega UV-sevanja (med 10. in 16. uro, še bolje ob upoštevanju podatkov glede trenutnega UV-indeksa) umaknite s sonca. Če to ni mogoče, skrbno zavarujte odkrite dele telesa s primernimi oblačili, pokrivali in očali. Šele nazadnje, ko vse prej našteto ni mogoče, uporabite zaščitna sredstva v obliki losijonov ali krem,« svetuje Adamičeva in dodaja, da moramo biti pozorni tudi pri izbiri zaščitnih sredstev. »Izbrati moramo primerno sredstvo, ki nas bo ščitilo tako pred UVB- kot UVA-žarki, sredstvo naj bo primerno naši starosti, predelu telesa in tipu kože, uporabiti ga moramo pravilno, pravočasno, zadostno in dovolj pogosto.« Prav tako se moramo zavedati, da uporaba zaščitnih sredstev velikokrat lahko zavede, pravi. Ko se enkrat namažemo, še ne pomeni, da smo zaščiteni in za nekaj ur na varnem. »Po vseh letih aktivnega delovanja na tem področju z mirno vestjo trdim, da so zelo redki posamezniki, ki zaščitna sredstva uporabljajo pravilno. Vsi preostali so začudeni, ko jim pojasnjujem, kako jih morajo uporabljati. Če ste namazani z zaščitnim sredstvom, to ni razlog, da brezskrbno podaljšujete zadrževanje na soncu!« je jasna Adamičeva.

Samoopazovanje

Pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju kožnega raka in melanoma moramo biti tudi dosledni pri rednem opazovanju sprememb na koži. »Dermatologi svetujemo, da vsak svojo kožo pregleda vsaj enkrat na mesec. Vzeti si je treba nekaj minutk in skrbno pogledati tudi vsa skrita mesta, na primer na lasišču, med prsti, na intimnih predelih. Ko ogledujete pigmentne lise na koži, naj vam bo pri odločitvi o tem, ali je treba neko znamenje pokazati svojemu zdravniku ali dermatologu, v pomoč pravilo ABCDE. Ob kateri koli sumljivi spremembi svetujemo pregled pri dermatologu, da sum ovrže ali potrdi. Pozorni bodite na spremembe na predhodnih znamenjih ter tudi na novo nastale pigmentne lise,« svetuje Metka Adamič.

Prej ko je melanom prepoznan, boljša je prognoza in večja je verjetnost za ozdravitev. Zapomnite si svoja znamenja in druge pigmentne lise, fotografirajte kožo na različnih delih telesa, opazujte pojav novih pigmentnih sprememb, morebitne spremembe števila, velikosti, oblike in obarvanja posamičnih znamenj.