POMEMBEN ORGAN

Zdrava hrana za zdrava jetra

Objavljeno 24. februar 2017 13.00 | Posodobljeno 24. februar 2017 13.00 | Piše: Marija Mica Kotnik

Pred petimi leti je skupini raziskovalcev z univerze v Jokohami pod vodstvom profesorja Hidekija Tanigučija uspelo ustvariti delujoča človeška jetra iz matičnih celic.

Foto Shutterstock

Dosežek je bil pomemben most v razumevanju delovanja jeter in posledično tudi naše skrbi za ta organ. Za delovanje jeter s podporo žolčnika in trebušne slinavke so pomembne tudi hrana in prehranjevalne navade. Se zavedamo, kako pomemben organ so? Kadar je vsega dobrega, okusnega za oči, nos in usta ter vedno žejno grlo preveč, se prva uprejo jetra. Kot neugodje, nemalokrat pa celo kot resnejši zaplet.

»Za ohranjanje jetrnega zdravja je pomembna uravnotežena prehrana. Izbiramo raznolika lokalno pridelana živila rastlinskega in živalskega izvora, ki naj bodo čim manj industrijsko predelana in doma čim manj nasilno obdelana. Izogibamo se hitri hrani, hrani v smislu pogrej in pojej, konzerviranim izdelkom, zlasti tako pripravljeni zelenjavi in sadju. Hrano po možnosti soparimo, pečemo na žaru, čim manj cvremo. Z zagotovitvijo zadostnega vnosa hranil z ustrezno izbranimi živili pri zdravih normalno aktivnih ljudeh pogosto ni potrebno jemanje nobenih prehranskih dodatkov, kot so vitamini in drugo. Z roko v roki z ustreznim hranjenjem gre tudi redna zmerna telesna aktivnost, saj pospešuje zaželene graditvene in obnovitvene presnovne procese v našem telesu,« pravi Katja Kogovšek, dr. med., z Enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

(Ne)zamaščena jetra

»Ciroza jeter je kronična bolezen, povezana s podhranjenostjo, ki je lahko v končni fazi zelo huda. Stopnja podhranjenosti pri jetrni cirozi sega od 20 odstotkov pri dobro nadzorovani bolezni do 60 odstotkov pri bolnikih s hudo oslabljeno funkcijo jeter. Sam vzrok za cirozo niti ne vpliva na stopnjo podhranjenosti. Najpogosteje je zaradi spremenjenih presnovnih poti okrnjena presnova beljakovin, kar vodi v slabše funkcionalno stanje bolnika, kar pa seveda poslabša preživetje. Za ohranjanje funkcionalnega statusa mora bolnik s cirozo zagotoviti ustrezen energetsko-beljakovinski vnos, kar pa je za njih kar težka naloga, saj so pri njih prisotne mnoge omejitve,« pravi sogovornica in dodaja, da je steatoza oziroma zamaščenost jeter pravzaprav predstopnja nealkoholnega steatohepatitisa – vnetja jeter zaradi maščobne infiltracije. Terapija te bolezni je izguba telesne mase, zlasti na račun maščobnih zalog, kar dosežemo s pazljivim prehranskim režimom v kombinaciji z redno telesno aktivnostjo. Velikokrat pri tem bolezenskem stanju zadostuje izločitev sladkarij, zlasti industrijsko pripravljenih, sladkih pijač, skrb za redne uravnotežene obroke, pitje dovolj tekočine ter redna telesna vadba. Raziskave so pokazale, da je le izguba telesne mase in njeno vzdrževanje pri bolnikih z nealkoholnim steatohepatitisom pripomogla k dolgotrajni ozdravitvi, ne glede na sicer ubran terapevtski režim.

Kakšno naj bo prehranjevanje (seveda v kombinaciji z redno telesno aktivnostjo)? Katja Kogovšek: »Odsvetuje se industrijsko predelana hrana, hrana, ki prepotuje dolge razdalje, ocvrta hrana, t. i. hitra hrana, sladkane pijače, pretirano uživanje alkoholnih pijač, premastna hrana itd. Dodatno odsvetujemo katere koli izločevalne prehranske režime, ki so vedno znova moderni v današnjih časih instant rešitev za vse probleme. Priporočamo zmernost, zdravo pamet. Poslušajmo svoje telo, ne pa samooklicanih pogosto šarlatanskih 'strokovnjakov', ki nikoli, verjetno res zaradi pomanjkanja znanja, ne prevzemajo odgovornosti za svoje početje, honorar pa nedvomno. Morda čas in denar, namenjen njim, preusmerimo v nabavo kakovostnih živil, pripravi kakovostnih obrokov, morda obdelavi vrtička ali drugi rekreaciji.«

Čiščenje jeter

V zadnjem času je vse več sporočil, da moramo skrbeti in poskrbeti za čiščenje jeter oziroma za detoksikacijo. Številni so ob tem zbegani, saj ne vedo, kaj je prav, kaj ne, kdaj opraviti razstrupljanje, kdaj ne in ali sploh … Veliko vprašanj, sogovornica pojasnjuje: »Le osnovno poznavanje presnove v človeškem telesu je potrebno, da razumemo absurdnost trditve o detoksikaciji jeter. Če si dovolim biti filozofska – današnji kapitalistično, neoliberalistično nastrojeni časi potrošniške družbe so s svojimi prekaljenimi marketinškimi potezami tako omejili naše svobodno razmišljanje in življenje, da se v potrebi po občutku nadzora spravljamo na lastno telo. Le še to nam je preostalo, le še to je nekaj, na kar lahko vplivamo. Našo presnovo torej mučimo na različne načine, in to po nasvetih ljudi, ki jih sploh ne poznamo! In to za plačilo! Res ni vedno vse res, kar so 'naše babice govorile', se pa izkaže, da je prav zdrava pamet tista, ki nam je največkrat manjka. Torej, če se bomo držali nekaj osnovnih pravil prehranjevanja za zdrava jetra, nam prav gotovo ne bo hudega. Bližnjice niso dovoljene,« pravi Kogovškova.

 

Ciroza pri mladih


»Debelost in diabetes se zelo hitro širita med prebivalstvom razvitih držav – hkrati se povečuje število otrok z zamaščenimi jetri. Zato lahko pričakujemo, da bo imelo v prihodnje čedalje več mladih cirozo kot posledico nealkoholno zamaščenih jeter,« je pred časom opozoril profesor dr. Vlad Ratziu z univerze Pierra in Marie Curie ter bolnišnice Pitié Salpêtričre v Parizu. Po njegovem sta neustrezna prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti pogosto osnovna razloga za nastanek te težave. 

Po umrljivosti v vrhu EU

Po enih od zadnjih podatkov sta jetrna ciroza in jetrni rak v Sloveniji že šesti najpogostejši vzrok smrti. Umrljivost zaradi kroničnih jetrnih bolezni v Sloveniji je 29 primerov na 100.000 prebivalcev, kar je več kot v večini evropskih držav. Večjo umrljivost zaradi tovrstnih bolezni ima v Evropi le nekaj držav, na primer Madžarska in Romunija. Glede na porabo čistega alkohola na prebivalca, ki je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, se zdi ocena o pretežnem vplivu alkohola na nastanek kroničnih jetrnih bolezni in za posledično visoko umrljivost pri nas realna. Vedno več je tudi bolezni jeter zaradi presnovnih motenj, zlasti zaradi zamaščenosti jeter, kar je pri večini bolnikov povezano z nezdravim načinom življenja. Pogostnost bolezni, ki so posledica kronične okužbe jeter z virusi hepatitisov, je manjša kot v nekaterih primerljivih državah. Vsekakor tudi število tovrstnih obolelih v zadnjih letih narašča. 

Bolezni jeter

Jetra lahko prizadenejo bolezni zelo različnih vzrokov. Najpogostejše so presnovne bolezni, toksične okvare zaradi uživanja za jetra škodljivih snovi in virusni hepatitisi. Med presnovnimi boleznimi ima vodeče mesto zamaščenost jeter, ki se največkrat pojavi pri ljudeh s prekomerno telesno težo, sladkorno boleznijo in povečanimi maščobami v krvi. Zamaščena jetra v razvitih državah naj bi imelo celo 30 odstotkov prebivalcev, pri 1–2 odstotkih teh se počasi razvije ciroza jeter – v naslednjih desetletjih naj bi bil to eden največjih javnozdravstvenih problemov. V Sloveniji je še vedno glavni problem alkoholna bolezen jeter! Vse pogostejše so tudi okvare jeter zaradi nenadzorovanega jemanja številnih zdravil. V svetu so še vedno najpogostejše bolezni jeter virusni hepatitisi, predvsem kronična hepatitisa B in C. Četrti najpogostejši vzrok kroničnih jetrnih bolezni so avtoimunsko pogojene bolezni, ko moteni imunski sistem bolnika napade lastna tkiva, v tem primeru jetrne celice ali celice jetrnih žolčnih vodov. Vse kronične jetrne bolezni predstavljajo predrakavo stanje, saj se jetrnocelični rak pojavi le v kronično obolelih jetrih. 

 

Deli s prijatelji