Zdrav način prehranjevanja

Nižal naj bi holesterol, preprečeval demenco oziroma krepil zdravje možganov, celo daljšal življenje, preprečeval kopičenje kilogramov. Če vse to zmore, je gotovo zelo drag, v majhni steklenički, vsebina pa grozno smrdi in je naravnost grozljivega okusa. A je v resnici sredozemski način prehranjevanja zelo okusen. Marsikatere dobrodejnosti mu pripisujejo, zlasti pa je odličen za srce – tisti, ki jedo skladno z načeli tovrstnega prehranjevanja, imajo precej nižje tveganje razvoja bolezni srca v primerjavi s tistimi, ki se diete ne držijo. Nova študija pa je zdaj razkrila, da sredozemsko prehranjevanje dobro dene tudi ljudem z obstoječo boleznijo srca, saj niža tveganje prezgodnje smrti. Izsledke študije so predstavili na konferenci evropskega združenja kardiologov v Rimu: ljudje, ki so imeli srčno-žilne bolezni in so se držali diete, so imeli za 37 odstotkov nižje tveganje smrti v primerjavi s tistimi, ki se niso prehranjevali v skladu smernicami sredozemskega načina prehranjevanja. Zdi se, da je tovrstno prehranjevanje celo boljše od predpisanih zdravil za nižanje holesterola, statinov; ti v povprečju, sodeč po nekaj študijah, znižajo tveganje težav s srcem za 24 odstotkov. Dosedanje raziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki se prehranjujejo po sredozemskem načinu, nižje tveganje infarkta in kapi; dieta bi lahko tudi nižala tveganje raka, okrepila zdravje kosti in na splošno prispevala k daljšemu življenju. Če imate (v družini) težave s srcem, najprej torej spremenite prehrano.

Ta temelji večinoma na zelenjavi in stročnicah, ribah, sadju, oreških in polnozrnatih izdelkih (kruh, testenine), zmerno je uživanje jajc in mlečnih izdelkov (jogurt, sir). In ne pozabimo na oljčno olje, brez tega pač ne gre. Mesojedci imajo na voljo perutnino in pusto meso, rdeče, predelana hrana in sladkor so out. Tudi zdravnikom je všeč, saj je jedilnikov nešteto, dovoljen je celo kozarec vina na dan.

A nič od tega ne pride v škatli in je brez sredstev za konzerviranje – pač je sveže (p)obrano, odtrgano in skuhano.

In ne gre zgolj za hrano, pač pa vse, kar je povezano z njo – od žetve do kuhe, skupnih družinskih obedov, gostoljubnosti, ustvarjalnosti, načina življenja, če hočete. Če jeste v družbi, pojeste manj, kot če bi se zvalili pred TV, zadnje je povezano z debelostjo. Prav tako fizična neaktivnost: nekoč torej niso samo primerno jedli, pač pa so se tudi bolj gibali, več (fizično) delali kot danes, ko se večinoma povsod odpeljemo in sedeči način življenja nadaljujemo tudi doma, a temu ne prilagodimo načina prehranjevanja. Ali drugače: s sodobnim načinom življenja ne porabimo vsega, kar smo zaužili s kalorično hrano.

Takole pravi glavni avtor študije Giovanni de Gaetano: »Več znanstvenih študij je pokazalo, da je tradicionalni sredozemski življenjski slog povezan z nižjim tveganjem razvoja različnih kroničnih bolezni. Toda v teh so doslej večinoma sodelovali zdravi ljudje. Kaj pa se zgodi ljudem, ki že imajo bolezen srca in ožilja? Je tudi zanje koristen sredozemski način prehranjevanja?« Odgovor je: da. Ni dvoma, dober je za zdravje, le držati se ga moramo!