PAZITE

Zasvojenost s spletom načenja možgane

Objavljeno 20. december 2016 16.10 | Posodobljeno 20. december 2016 16.12 | Piše: Ema Bubanj

Stroka odvisnost od spleta že uvršča med značilne oblike zasvojenosti, spremembe v možganih so neizogibne kakor pri zlorabi škodljive substance.

Mladi potrditev vse pogosteje iščejo na spletu. Foto: Shutterstock

Mladi so pogosto odvisni od računalniških igric in družabnih omrežij, kjer iščejo potrditev za svoje ravnanje in hvalo, a pri tem zanemarjajo pristne odnose in družino, zavirajo svojo socializacijo in izobraževalni proces ter škodujejo telesnemu zdravju.

Stroka ima zadnja leta polne roke dela z zasvojenostjo s spletom, med številnimi oblikami pa je zanesljivo v ospredju zasvojenost z družabnimi omrežji. Med žrtvami te je vse več mladostnikov, ki zaradi nje tvegajo duševno in telesno zdravje.

Govorimo o sodobni obliki odvisnosti, pri kateri stroka ugotavlja pomembne spremembe na možganih kakor pri zaužitju tvegane substance. Poznamo pet vrst spletne zasvojenosti, to so odvisnost od pornografije, zasvojenost od družabnih omrežij, zasvojenost od spletnih iger na srečo ali od nakupovanja po spletu, odvisnost od iskanja informacij po spletu in odvisnost od računalniških iger. »Odvisnost je povezana s spremembo vsakodnevne rutine kot tudi s spremembo delovanja naših možganov,« pojasnjuje dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije. »Tudi odvisnost od interneta danes prek številnih raziskav na tem področju vedno bolj razumemo. Pretirana izpostavljenost računalniku in spletu namreč dokazano spreminja strukturo možganov. Najranljivejša skupina pa so mladostniki, saj je to čas kritičnega zorenja možganov in velikokrat v današnji družbi in družini tudi obdobje, ko je oseba najbolj izpostavljena. Pri opisovanju odvisnosti od interneta najdemo veliko podobnosti z odvisnostjo od kemičnih substanc. Podobno se pojavljajo spremenjeno vedenje, mišljenje, čustvovanje, oseba ni sposobna vzdrževati abstinence, doživlja telesno stisko ob prekinitvi izpostavljenosti in življenje prilagaja odvisnosti.«

Odvisnost
 deluje razdiralno

Osnovna poslanstva medmrežja naj bi bila hitro pridobivanje obilo informacij, spremljanje novic in pomoč pri učenju, a zdi se, da je danes internet vse prej kot to. Pogosto postanemo obsedeni s povezanostjo z virtualnim svetom in kmalu nismo več gospodarji svojega časa, kajti želja po uporabi računalnika je preprosto močnejša od nas. Med odvisnimi so tako odrasli kot mladostniki, prevladuje pa moški spol. Sužnji elektronskih medijev imajo dandanes sicer mnogo več možnosti zdravljenja kakor pred leti, ko stroka težave še ni uvrščala med značilne oblike odvisnosti, a žal je veliko tistih, ki tegobe ne priznavajo kot skrb vzbujajoče in škodljive za zdravje. Priznanje običajno nastopi takrat, ko odvisnost že dejavno uničuje njihov vsakdanjik in jim preprečuje zdrave vzorce. Na Kitajskem naj bi bilo kar 20 milijonov mladostnikov vsak dan pretirano dejavnih na spletu, podatki iz ZDA pa kažejo, da deset odstotkov mladostnikov preveč časa preživi ob računalniških igrah, povrhu pa je tudi četrtina odrasle zaposlene populacije zasvojena s spletom. Vse več se jih odvisniškemu vedenju ne more upreti niti med delovnim časom, zato nekatera podjetja že uvajajo omejevanje dostopov do določenih spletnih strani. Vsaka oblika zasvojenosti, kot vemo, razdiralno vpliva na družinsko in zakonsko življenje ter odnose v družbi nasploh, posledice pa se sčasoma začnejo kazati tudi pri telesnem zdravju.

Med odvisnimi so tako
odrasli kot mladostniki,
prevladuje pa moški spol. 

Mladostniki s tako tveganim početjem ogrožajo svoje dozorevanje, socializacijo in izobraževalni proces. Mnogi so srečnejši, ko so na internetu, in togotni, tudi depresivni, če nimajo dostopa do družabnih omrežij. Všečkanje dojemajo kot potrditev in pohvalo, pomanjkanje komentarjev ali celo izločitev iz določenega kroga pa kot velik poraz; da bo samozavest pri tem doživela velik udarec in odprla vrata številnim duševnim motnjam, je neizogibno. »Ker odvisnost od interneta povezujemo s spremenjenim delovanjem možganov in tudi drugih telesnih procesov, lahko predvidevamo, da zmanjševanje oziroma popolna prekinitev odvisnega vedenja za osebo pomeni tudi težak telesni napor,« nadaljuje Poljak Lukekova. »Seveda pa se narava odvisnosti in tudi proces prekinitve odvisnega vedenja razlikujeta glede na vsebino odvisnosti od interneta. Če gre za odvisnost od pornografije na internetu, potem moramo za razumevanje odvisnosti razumeti predvsem dinamiko regulacije sramu. Če gre za odvisnost od iger na srečo na internetu, moramo razumevanje usmerjati predvsem v doživljanje nadzora in vznesenosti. Če gre za odvisnost od spletnih družabnih omrežij, pa moramo naslavljati socialne spretnosti posameznika in njegova doživljanja v pristnih, realnih odnosih.«

Splet je pribežališče

Vse manj je tistih, ki niso dejavni na vsaj enem družabnem omrežju, kdor ni vključen v virtualni svet in tam ne izmenjuje svojih izkušenj ter doživljanja, je marsikdaj izobčen iz ožjega kroga prijateljev, toda strokovnjakinja opozarja, da dolgoročno vzdrževanje stikov zgolj prek interneta povzroča številne posledice: »Virtualni svet ne le da onemogoča dejanske socialne stike, ampak je tudi dobro pribežališče pred strahovi in stiskami v odnosih. Res je, da imajo ljudje, ki veliko svojega časa in pozornosti namenjajo računalniku in pametnemu telefonu, vedno manj časa in tudi interesa za vzdrževanje osebnih odnosov. Res pa je tudi, da se s tem umaknejo v varno okolje, kjer lahko bolj ali manj nadzorujejo svoje razpoloženje. Tako vedenje lahko v družini povzroči veliko jeze in tudi otopelosti, nakopičena jeza ali pa na drugi strani brezbrižnost do drugega pa željo in potrebo po umiku še povečuje. V okolju, kjer je veliko napetosti, si vsak človek želi spremembe, in oseba, ki ima izkušnjo, da lahko razpoloženje najhitreje in najučinkoviteje spremeni s povezavo do interneta, bo to pot vedno izbrala.«

Zgolj izkušnja, da tudi pristni odnosi povzročajo zadovoljstvo, sproščenost, vznesenost in srečo, lahko pri osebi prebudi željo po spremembi, a takšnega mišljenja mladostniki skorajda ne zmorejo doseči samostojno. Psihologi zato vseskozi opozarjajo, da so otroci in mladi bolj ogroženi oziroma ranljivi za razvoj vseh oblik odvisnosti, saj še niso sposobni kritične presoje, kaj je lahko zanje koristno in kaj škodljivo. Virtualna resničnost je v sodobnem času pač lažje dostopna in pogosto mikavnejša, a jih obenem vse bolj oddaljuje od realnega življenja.

Deli s prijatelji