Od šest do osem kozarcev vode na dan je zdravju koristnih. Voda v tolikšni količini namreč izboljšuje koncentracijo, dviguje raven energije, preprečuje glavobol in pripomore k razstrupljanju telesa. A vendar tudi zanjo kot za vse druge stvari velja, da z njo ne gre pretiravati. Strokovnjaki opozarjajo, da več kot dva litra vode dnevno telo zagotovo ne potrebuje in da prevelike količine lahko privedejo do težav z zdravjem.
Vsako pretiravanje škoduje
Profesor Marc Warner, ameriški žilni kirurg, je eden tistih, ki opozarjajo, da pretiravanje z vodo ni le nepriporočljivo, pač pa je celo škodljivo.
»Velike količine vode spodbujajo pretirano znojenje, saj se višek te izloča skozi znojne pore. Prav tako pretiravanje s pitjem poslabša spanec. Možgani med počitkom sproščajo hormon ADH. Gre za protidiuretični hormon, ki upočasnjuje delovanje ledvic in preprečuje, da bi ponoči pogosto urinirali. Če boste zvečer pred spanjem zaužili dva kozarca vode, bo dodatna tekočina zmanjšala vpliv ADH-hormona na ledvice in boste zato ponoči primorani večkrat oditi na malo potrebo,« pojasnjuje profesor in priporoča, da se najmanj dve, najbolje pa tri ure pred počitkom tekočini raje izogibate.
Se je z vodo mogoče zastrupiti?
Jacqueline Henson je leta 2008 podlegla posledicam rigorozne diete, zaradi katere je zgolj v nekaj urah zaužila štiri litre vode in umrla zaradi zastrupitve z njo. Pred leti je prav tako zaradi v kratkem času zaužitih velikih količin vode na Finskem umrla 12-letna deklica. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je to povsem mogoče, saj če v izjemno kratkem času v telo vnesemo ogromne količine vode, preveč obremenimo ledvice, ki ne morejo dovolj hitro izločiti vse tekočine, kri se začne redčiti, v njej se zmanjša količina soli. V možganih se začne kopičiti voda, ki ovira krvni pretok skozi možgane.
Koliko je potrebujemo?
Najpogosteje je slišati, da naj bi na dan zaužili dva litra vode. Natančnejša priporočila navajajo, da naj bi za vsak kilogram telesne teže spili 35 mililitrov vode.
Ta ni potrebna zgolj za normalno delovanje ledvic, pač pa nas varuje pred izsušitvijo telesa. A vendar voda ni edini vir tekočine. Določen delež te naj bi dobili tudi s hrano. Raziskava na Švedskem je pokazala, da v povprečju dnevno potrebujemo dva litra in pol tekočine, od tega naj bi je pol litra dobili predvsem iz sadja in zelenjave.
Količina vode, ki naj bi jo popili, je sicer odvisna od mnogih dejavnikov: spola, telesne teže, telesne aktivnosti, življenjskega okolja in podnebja. Treba se je torej predvsem naučiti poslušati telo in prepoznati njegove znake, ki opozarjajo na pomanjkanje tekočine. In naj temu dodamo še, da je občutek žeje že prva faza dehidracije.
