V sklopu tedna možganov bo letos 16. marca svetovni dan spanja. Ta dan bo potekala tiskovna konferenca, na kateri bodo sogovorniki največ pozornosti namenili dejstvu, da je kar petina prometnih nesreč posledica zaspanosti.
Pri nas in po svetu
V Ameriki so ocenili, da se vsako leto zgodi 100.000 prometnih nesreč, ki zahtevajo 1550 življenj in 71.000 poškodb, neposredno zaradi zaspanosti.
»Tudi v Sloveniji se zavzemamo za zmanjšanje prometnih nesreč, ki nastanejo zaradi preutrujenosti, in voznikom svetujemo, naj preventivno upoštevajo priporočila za varno vožnjo. Po novem zakonu za voznike (velja od 1. 7. 2011) osebe, ki so preveč zaspane, ne smejo upravljati motornih vozil,« so ob svetovnem dnevu spanja povedali na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Z akcijo »Postanek je pomembnejši od poti« slovenska skupina za spanje pod okriljem Sekcije za klinično nevrofiziologijo pri SZD skupaj z družbo Petrol opozarja vse udeležence v prometu, naj se pred daljšo vožnjo spočijejo, med vožnjo pa se na vsaki dve uri ustavijo za dodaten počitek.
Zaspanost za volanom vodi v nesreče
Pomanjkanje spanja znatno poveča nevarnost prometne nesreče. Znano je, da so ljudje, ki ponoči spijo 6 do 7 ur, dvakrat pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot tisti, ki spijo 8 ur, medtem ko so ljudje, ki ponoči spijo manj kot 5 ur, štiri- do petkrat pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah. Reakcijski čas oseb, ki so neprekinjeno budne 18 ur, je možno primerjati s časom tistih, ki imajo v krvi 0,01–0,05 alkohola. Tisti, ki so neprekinjeno budni več kot 24 ur, pa so primerljivi z opitimi osebami, ki bi jim namerili v krvi 0,08 ali več alkohola.
Doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, predsednica Slovenske skupine za spanje, s kliničnega inštituta ob tem poudarja: »Med odraslimi, ki imajo otroke, vozi zaspanih kar 59 odstotkov, medtem ko jih je med tistimi, ki nimajo otrok, med vožnjo zaspanih 45 odstotkov. Odpiranje okna in poslušanje radia ali glasbe med vožnjo ne pomaga zmanjšati zaspanosti, zato udeležencem v prometu priporočamo, da takoj, ko začutijo zaspanost, ustavijo vozilo na počivališču in si privoščijo 15 do 20 minut spanja ter dve skodelici kave, preden nadaljujejo pot.«
Vzroki za zaspanost največkrat delo in motnje spanja
20 odstotkov vseh prometnih nesreč je posledica zaspanosti. Odrasli med 18. in 29. letom pogosteje vozijo zaspani kot starejši vozniki, moški pa pogosteje kot ženske (56 % : 45 %) in tudi pogosteje zaspijo za volanom (22 % : 12 %). V današnji družbi vedno več ljudi dela v izmenah ali v nočnem času, zato je med njimi več takih, ki vozijo na delo in z dela zaspani, kot med tistimi, ki delajo samo podnevi (36 % : 25 %), mnogo pa je tudi ljudi, ki imajo spalne motnje.
Te so zelo pogoste in so globalen zdravstveni problem, saj po statistikah prizadenejo več kot 30 odstotkov celotne populacije in s tem bistveno vplivajo na kakovost življenja. Doslej je opisanih okrog 80 različnih motenj spanja, ki lahko prizadenejo vsakega od nas.
Namen svetovnega dneva spanja je ozaveščanje tako posameznikov kot strokovne javnosti, saj motnje spanja pogosto ostajajo neprepoznane. Njihovo zgodnje odkrivanje pa je pomembno za uspešno zdravljenje. Ozaveščanje javnosti o motnjah spanja je zato pomembna preventivna dejavnost vseh držav na svetu.
