Poleti nosimo lahka oblačila, prav taka je večinoma tudi obutev: naj bo večerni izhod v mesto, jutranji odhod v službo, na plažo ali kamor koli že, poleti najpogosteje nataknemo japonke. A čeprav so udobne, lahko dolgoročno škodijo zdravju, svarijo strokovnjaki. »Japonke niso idealna obutev na dolgotrajnejšo nošnjo, niso stabilne, med hojo visijo na sprednjem delu stopala in ustvarjajo potrebo po povečani aktivaciji in dviganju prstov. Mišice in tetive so torej aktivnejše, to pa lahko pri daljši hoji pri manj aktivnih ljudeh povzroči bolečine. Ravne japonke zahtevajo intenzivnejše dviganje stopala v gležnju in krajšanje dolžine koraka. Poleg tega se nam zaradi nestabilnosti obuvala med hojo zatika in spodrsava, zaradi česar si lahko zvijemo gleženj,« naštevajo strokovnjaki. In dodajajo, da lahko dolgotrajno in redno nošenje te poletne obutve povzroči bolečine v kolenih in kolkih pa tudi hrbtu; če občutite nepojasnjeno bolečino v teh predelih telesa, obstaja možnost, da so krive japonke.
Ta priljubljena obutev je prava nevarnost v prometu. Nedavna britanska raziskava je pokazala, da lahko vožnja v njej upočasni hitrost reakcije za 0,13 sekunde, vozniki v japonkah pa povzročilo kar 1,4 milijona prometnih nesreč na leto!
Ženske poleti rade obujejo tudi t. i. platforme, niti teh ni pametno nositi dlje, svetujejo strokovnjaki. Obutev s povišanim podplatom je potencialno nevarna, zlasti v poletnem času, pravijo, saj je nestabilna, med hojo po neravnem terenu si zlahka zvijemo gleženj, ta je pri škornjih bolj zaščiten kot pri odprti obutvi. Boljše niso niti ravne platforme, ki dodajo nekaj centimetrov k višini in vizualno podaljšujejo noge, a so zaradi nefleksibilne oblike prav tako nevarne pri hoji po neravnih površinah.
Večina predstavnic nežnejšega spola se najbolje počuti v sandalih z višjo ali visoko peto, a tudi te nosijo določene posledice. Kadar je peta višja od sedem centimetrov, je obremenjen sprednji del stopala, ta se širi in nastajajo deformacije prstov. Še slabši so spredaj odprti sandali, saj visoka peta prste potiska naprej, stopalo je nestabilno, možnost zvinov pa večja.
Idealna obutev je tista, v kateri se dobro počutimo med daljšo hojo ali stanjem, ekstremi na naša stopala ne vplivajo ugodno. Visoke pete obremenjujejo sprednji del stopala, ravna obutev pa zadnjega. Najboljša obutev je tista, v kateri se počutite kot bosi: to so najpogosteje superge, sandali z mehkim podplatom, pritrjeni okoli gležnja ali tisti z rahlo povišano peto (v primerjavi s prsti do en centimeter).
Še najbolje je, da smo bosi, ker po mestu ali službi ne moremo letati bosi, si to privoščimo na dopustu in konec tedna, če nas odnese v naravo, zlasti pa bi morali k bosonogi hoji spodbujati otroke. Zaradi neravnih površin majhne mišice stopala bolj oziroma več delajo in se krepijo. Deformirana stopala v odraslosti se teže prilagajajo neravnim površinam, zato je starejšim pogosto neprijetno, kadar hodijo bosi. A pozornost ne bo odveč, saj naša stopala niso odporna, kot so jih imeli naši predniki, zato obstaja nevarnost poškodb.
