Zaobljubo za spremembo tokrat izpolnimo

Mastne pečenke, sladke potice in žlahtna kapljica običajno zaznamujejo praznične mize po Sloveniji, raziskave namreč po večini kažejo, da na sončni strani Alp nismo ravno zgled zdravega prehranjevanja, med božično-novoletnimi slavji pa je pregreh najbrž še več!

Toda kljub temu si te dni prizadevajmo za zmernost, priporoča Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol., z Inštituta za nutricionistiko: »Uživajmo čim več sadja in zelenjave ter manj težkih, mastnih in visokokaloričnih jedi! Ne gre pretiravati s količino, tudi med prazniki moramo slediti smernicam zdrave prehrane in jesti čim bolj uravnoteženo. Prazniki naj ne bodo priložnost za prenajedanje, ampak čas, ko si morda sem in tja privoščimo kakšen priboljšek več, zmernost pa vseeno velja.« Kljub temu se bo v prihajajočih dneh marsikdo raje držal prepričanja, češ da se kdaj pa kdaj le lahko obilno pregreši, posledice pa pač s slabo vestjo in ravno takim počutjem odpravlja januarja. Mimogrede – tako misleči so običajno grešniki vse leto, ki si potem za rešilno bilko omislijo zdaj sila moderne razstrupljevalne diete: te naj bi po nezdravem in obilnem prenajedanju v telesu znova vzpostavile normalno ravnovesje pH ter ga odrešile toksičnih bakterij in kislin, a ker je nenadno in odločno odrekanje hrani lahko za marsikoga tvegano, obrodi pa le kratkoročne rezultate, si na silvestrsko noč raje obljubimo spremembo življenjskega sloga – in besedo za spremembo tudi držimo.

Novo leto, novi cilji

Začnimo novo leto z novimi cilji na obzorju, a približujmo se jim z majhnimi koraki, predlagajo na Inštitutu za nutricionistko. Ne obstaja čudežni recept, ki bo posamezniku pričaral vitalnost, popolno težo in odlično počutje, a če se držimo priporočil strokovnjakov, bomo sčasoma odkrili pot do naštetih idealov. Pa poglejmo. V hrani uživajmo, jejmo večkrat na dan manjše obroke, nikoli ne izpustimo zajtrka! Na naši mizi naj bodo večinoma jedi rastlinskega izvora, ki so bogate z vitamini, minerali, pomembnimi vlakninami in antioksidanti. Izogibajmo se sladkorju, beli moki in oluščenemu rižu, raje segajmo po polnozrnatih testeninah in kruhu, nepredelanih kosmičih, rjavem rižu. Uživajmo sadje in zelenjavo različnih barv – barva je namreč povezana z aktivnimi snovmi, večino plodov si privoščimo v presni obliki. Zelenjave ne kuhajmo dlje, kot je resnično treba, saj zapravimo precej koristnih snovi, in če je le mogoče, uživajmo lokalno pridelana živila, saj jim prevoz in skladiščenje zmanjšujeta kakovost. Po priporočilih naj bi z maščobami pokrili do trideset odstotkov energijskih potreb, a pomembna ni samo količina, temveč tudi kakovost zaužitih maščob, opozarjajo na inštitutu. Uporabljajmo olja, bogata z nenasičenimi maščobami, izogibajmo se pretirani uporabi masla, masti, zaseke, ocvirkov, smetane, tako priljubljenih na slovenskih mizah. Posebno pozornost namenimo nevidnim, zavajajočim maščobam, ki jih zaužijemo kot del drugega živila, denimo v čipsu in drugih slanih prigrizkih ter slaščicah.

Meso nam resda daje potrebno energijo in beljakovine, železo in druge minerale, obenem je lahko vir maščob, predvsem nasičenih, ki v prehrani niso zaželene, zato strokovnjaki priporočajo pusto meso in ribe, pri pripravi pa uporabljamo čim manj olja in drugih maščob, izogibajmo se predvsem ocvrtim jedem. Vsaj enkrat na teden si privoščimo brezmesni dan, ko naj bodo na jedilniku zlasti stročnice. Ne zanemarimo mleka in mlečnih izdelkov, ki so bogat vir beljakovin, kalcija ter vitaminov A, D, E in K, pa tudi mlečne maščobe, ki se ji lahko izognemo tako, da uživamo manj mastne izdelke. Glede na smernice zdravega prehranjevanja naj bi vsak dan zaužili od štiri do šest decilitrov mleka oziroma uživali primerno zamenjavo, na primer sir. Izjemno previdni bodimo tudi pri uživanju soli, telo namreč za normalno delovanje potrebuje zelo malo natrija, poleg tega pa ga je sposobno skladiščiti: po priporočilih prehranskih strokovnjakov tako zadostuje pet gramov soli na dan, torej ena čajna žlička, v to količino pa je zajeta tudi sol, ki jo vsebujejo tudi že predelana, polpripravljena in pripravljena živila. Namig: občutek slanosti lahko sicer učinkovito nadomeščamo z uporabo zelišč!

Tudi sladkor lahko uvrščamo med skrita živila, saj ga vsebujejo številne brezalkoholne in gazirane pijače ter slaščice; pred uživanjem takšnih živil vedno preverimo količino dodanega sladkorja, in ko je le mogoče, željo po sladkem potešimo s suhim sadjem. In raje se odžejajmo z vodo, če nam pa bolj ustreza kaj okusnega, si pripravimo nesladkan čaj ali svež sok. Pred najdaljšo nočjo v letu vsekakor velja opomniti tudi na tveganja, povezana s čezmernim uživanjem alkohola, ki poleg nevarnih zastrupitev dolgoročno grozi tudi s pojavnostjo nekaterih oblik raka, cirozo jeter, sladkorno boleznijo in zasvojenostjo, zato velja pred vsakim kozarcem premisliti o smiselnosti in varnosti!

In, ne nazadnje, brez gibanja si zdravega življenjskega sloga ne moremo predstavljati, zatorej si kar najpogosteje privoščimo telesno dejavnost, ki pospeši bitje srca, poveča pretok kisika v možgane in spodbuja prebavni sistem. Če so zgornje vrstice vendarle prevelik zalogaj, se na pot do korenite spremembe odpravimo postopoma, svetujejo strokovnjaki: izberimo vsaj eno od prepovedanih živil in ga nadomestimo s primernejšim, in če smo bili do zdaj popolnoma telesno nedejavni, rekreaciji po novem namenimo vsaj skromnih deset minut na dan. Ter se izognimo prebiranju teh vrstic prihodnji december.