Zakladi domačih krajev: Železna voda namesto tablet

Za okolico teh izvirov je značilna oranžna obarvanost tal, kar dokazuje, da je v vodi zares veliko železa. Tudi okus je značilen. Ljudje pogosto prihajajo, ker si vodo natočijo v plastenke, čeprav bi bilo mnogo bolje, če bi za shranjevanje uporabili stekleno posodo.

Železova kislica izvira pod Olševo

Ena takih najbolj znanih in priznanih voda je izvir železove kislice, ki pride na dan pod Olševo na Solčavskem. Na tabli ob izviru lahko preberemo, da je bogata z železom, magnezijem in s kalcijem ter da je precej kisla. Znana je po zdravilnih učinkih, saj spodbuja delovanje krvotvornih organov in ugodno vpliva na lajšanje simptomov pomanjkanja železa. V društvu Panorama pravijo, da je pitje železove mineralne vode najnaravnejša oblika dovajanja železa v telo, saj hitro deluje v biokemičnih procesih telesa in draži tudi tkiva, ki proizvajajo krvne celice. Že sloviti zdravnik iz srednjega veka Paracelsus je v 16. stoletju opisal zdravljenje slabokrvnosti s pitjem železovih mineralnih vod.

V Rečici je nadpovprečno veliko železa

Na drugem koncu Slovenije, na Gorenjskem, pod kamnolomom blizu Kamne Gorice izvira Rečica. Tu se Rečici oziroma Vrčici, kot izviru pravijo domačini, pridruži voda iz kislega studenca. Pred neurjem septembra 2007 je bil tu na vsaki strani potoka po en tak izvir, zdaj pa je le še eden. Izvirska voda se steka v tolmunček oranžne barve in od tam naprej teče v Rečico. Prebivalci okoliških krajev so od nekdaj verjeli v zdravilne učinke slatine. Pripisovali so ji tudi to, da njeno pitje daje moškim nenavadno spolno moč in pomaga pri boleznih ledvic.

Prava atrakcija sta oba izvira postala šele, ko se je o kamnogoriški vodi razpisal Tone Fornezzi - Tof in jo poimenoval slovenska moška voda. Primerjal jo je z bosanskim izvirom slatine v okolici mesta Kladanj, ki je postal priljubljen v 60. letih prejšnjega stoletja.

Po tako imenovano moško vodo v Rečico oziroma Vrčico so hodili možje predvsem v 70. letih, nekateri domačini pa še danes hodijo k izviru. Mineralna voda v njem ima več kot 200 mg ogljikovega dioksida na liter, vsebuje pa tudi številne minerale. Je kislega okusa, še posebno takoj ob izviru. V njej je tudi nadpovprečno veliko železa, zaradi česar je okolica izvira oranžne barve.

Kotuljsko kislo vodo pil sam Franc Jožef

Ob vznožju Uršlje gore, v dolini Kotelj, na nadmorski višini izvira 510 metrov naravna mineralna voda, izjemno bogata z železom. Izvir je na levi strani potoka Kotula, v neposredni bližini ceste iz Kotelj proti Ivarčkemu jezeru.

V drugi polovici 19. stoletja so ob izviru vode, ki so ji domačini pravili kiseva voda (tudi kisela voda), zgradili stavbo, ki so jo uredili v letovišče s kopališčem, kraj pa so imenovali Rimski vrelec, ker so na tem mestu našli kipa iz rimskih časov. Zdravilišče je slovelo po hladnih in toplih kopelih, posebnost je bila tudi naravna potočna kopel. Imeli so 35 postelj in svojega zdravnika.

Letovišče so priporočali vsem, ki okrevajo po bolezni, posebno otrokom. Tu so si gostje zdravili katarne, mehurne, želodčne in ledvične bolezni, prihajali pa so tudi slabokrvni, živčno bolni in rekonvalescenti.

Kotuljska kisla voda je bila znana kot najboljša namizna voda po vseh restavracijah v Celovcu, Gradcu in na Dunaju, potovala je celo čez veliko lužo. Na Dunaju so jo prodajali v lekarnah.

Menda je sam Franc Jožef pil samo še kotuljsko kislo vodo, zato naj bi le tako zdrav in čil kljuboval visoki starosti. Danes je dostopna vsem, ima pa značilen okus in vonj.

Norička slatina teče tudi v sušnih obdobjih

Globoko v gozdu Noričke grabe, na Melanjskem vrhu le pet kilometrov od Radencev, izvira negovska ali norička slatina. Danes je vrelec obnovljen in obiskovalci si jo lahko natočijo iz urejenega vodnjaka. Nameščena je cev za nalivanje, v preteklosti pa so jo ljudje zajemali z vedri.

V studenec se stekajo dva vira naravne mineralne vode in vir navadne. Oranžnorjava obarvanost urejenih tlakovanih tal, po katerih slatina odteka v bližnji potok, kaže, da vsebuje železove spojine.

Ta slatina brez težav teče vse leto, tudi v bolj sušnih obdobjih, zato jo pije veliko ljudi. Temperatura je stalna, med sedmimi in osmimi stopinjami Celzija. Tu se ustavljajo tudi turisti, ki se radi odpravijo na pot med vrelci življenja, ki so jo uredili pred leti, povezuje pa deset slatin oziroma izvirov v okolici Radencev.

Mehka voda Škamevskega korita vsebuje veliko železa

V bližini Velikih Lašč, natančneje med Turjakom in Rašico, je vas Škamevec. Največja, a skoraj povsem neznana znamenitost je Škamevsko korito z zdravilno mehko vodo, ki je zelo bogata z železom. Ima značilen okus po železu, je sicer čista in bistra, vendar nekoliko rjavo obarvana, a prijetna za pitje. Kot lahko preberemo na tabli, ki so jo postavili nad koritom, ni znano, kdaj so ga uredili. Obnovili so ga leta 2003.