Najbrž se vam je že zgodilo, da vas je kmalu po obroku popadla neustavljiva lakota. Želja po hrani je bila tako močna, da je niste mogli obvladati, kar je v vas seveda vzbudilo slabo vest. Zakaj?
Dehidracija
Dehidracija lahko povzroči lakoto. Ko telo potrebuje tekočino, ki jo dobiva tudi iz hrane, možgani sporočajo, da je čas za obrok, in tako vzbudijo lažni občutek praznine v želodcu. Če menite, da še ni čas za naslednji zalogaj, telo pa se z vami ne strinja, popijte kozarec vode. Povsem mogoče je, da ste zgolj žejni.
Prazne kalorije
Eden od razlogov za neustavljivo željo po hrani, ki vas spremlja kljub obilnim obrokom so prazne kalorije. Telo namreč z njimi res dobi energijo, ne pa hranljivih snovi, ki jih prav tako potrebuje. Lažna lakota je zato pogosta po krepčanju z mastno, praženo hrano ter po slaščicah in slanih prigrizkih.
Preskakovanje zajtrka
Zajtrk uravnava količino sladkorja v krvi in spodbuja presnovo, preskakovanje tega obroka pa čez dan povečuje željo po hrani. Če organizem ne dobi dovolj hrane zjutraj, se spremeni ravnotežje inzulina v krvi, telo pa hoče hrano, da bi se to uravnalo.
Pomanjkanje beljakovin
Beljakovine in zdrave maščobe se presnavljajo počasneje, zato dlje ohranjajo občutek sitosti. Pomanjkanje teh snovi povzroča lakoto.
Dolgočasje
Močna lakota ali – bolje rečeno – potreba po hrani se pojavi, kadar nam je dolgčas. Preden torej posežete po prigrizkih, se raje vprašajte, ali se z vami morda možgani zgolj igrajo.
Pomanjkanje spanca
Pomanjkanje spanca je krivo za povečanje količine hormona grelina v krvi, ki je zaslužen za nadzorovanje teka, s tem pa se vzbudi želja zlasti po kalorični in mastni hrani.
