UGANKA DEBELOSTI

Zakaj smo pretežki

Objavljeno 09. maj 2013 15.00 | Posodobljeno 09. maj 2013 15.00 | Piše: Marija Gačić Štotl

Številne trditve o debelosti, ki v širši javnosti veljajo za splošno sprejete, znanstveno še niso potrjene.

Ali pogosti prigrizki res vodijo v trajno povečanje teže? Raziskave tega še niso potrdile.

Trenutne raziskave, denimo, ne potrjujejo prepričanja o vplivu dojenja na debelost. Dokazi govorijo tudi proti trditvi, da je hitro začetno znižanje telesne teže pri hujšanju na dolgi rok manj ugodno kot počasno. Debelost je velik zdravstveni problem, vendar kljub številnim raziskavam o tem pojavu marsičesa še ne vemo.

Za povedne raziskave o debelosti bi bilo treba vsakodnevno natančno spremljati številne parametre, ki vplivajo na telesno težo, kot so na primer natančna sestava in količina zaužitih hranil, vzorec prehranjevanja, količina in oblika telesne aktivnosti, spanja, pridruženih bolezni, socialnih okoliščin in še marsičesa. Žal pa to na dolgi rok ni vedno mogoče, zato je večina raziskav le približek tega, kar se pri preiskovanih osebah v resnici dogaja. Dodatno naše predstave o vzrokih in možnem ukrepanju proti debelosti zamegljujejo številni stereotipi, ki nimajo znanstvene opore.

Miti

Gre za številne trditve, ki veljajo za pravilne, čeprav proti njim govori veliko dobro zastavljenih raziskav. Kljub prepričanju o vplivu dojenja na debelost trenutne raziskave te povezave ne potrjujejo. Dokazi govorijo tudi proti trditvi, da je hitro začetno znižanje telesne teže pri hujšanju na dolgi rok manj ugodno kot počasno. Splošno prepričanje, da se med spolnimi odnosi porabi znatne količine energije, je glede na realno porabo energije, pogostnost ter povprečno trajanje odnosov zmotno.

Domneve

Še vedno nimamo dokazov, da nas redno uživanje zajtrka varuje pred debelostjo. Tudi trditev, da bomo samo s povečanjem deleža zelenjave in sadja v prehrani shujšali, je le na ravni domneve. 

Nekatere domneve veljajo za pravilne, čeprav nimamo jasnih znanstvenih dokazov, ki bi jih potrdile ali ovrgle. Tako trenutno ne premoremo dokazov, da nas redno uživanje zajtrka varuje pred debelostjo. Tudi trditev, da bomo samo s povečanjem deleža zelenjave in sadja v prehrani shujšali, je le na ravni domneve. Ni jasno, ali pogosti prigrizki vodijo v trajno povečanje teže. Prav tako še nimamo jasnih dokazov, da so za debelost v odrasli dobi res odgovorne slabe navade, ki jih pridobimo v zgodnjem otroštvu.

Dejstva

Kljub zahtevnemu raziskovalnemu področju pa imamo za določene trditve dovolj čvrste znanstvene dokaze, da jih lahko jemljemo kot empirično dokazane za praktično uporabo:

  • Dedni dejavniki pomembno vplivajo na našo telesno težo, kar pa ne more biti izgovor za debelost. S spremembo navad je mogoče doseči večjo izgubo kilogramov, kot ga lahko dosežemo s trenutnimi zdravili za hujšanje.
  • Ni dvoma, da diete z zmanjšanim vnosom energije lahko učinkovito znižajo težo, žal pa na dolgi rok hujšanje samo z zmanjšanjem vnosa hrane ni pretirano učinkovito.
  • Telesna aktivnost lahko izboljša zdravje ne glede na telesno težo ali izgubo teže.
  • Za hujšanje pri otrocih so učinkovitejši programi, ki vključujejo starše in otrokovo domače okolje.
  • Nekatera zdravila lahko na dolgi rok pomembno zmanjšajo težo v obdobju, ko jih jemljemo.
  • Pri nekaterih osebah z zelo povečano telesno težo lahko z bariatričnimi kirurškimi posegi dosežemo uspešno dolgotrajno zmanjšanje teže, obenem pa z njimi zmanjšamo pojavnost sladkorne bolezni in drugih obolenj, povezanih z debelostjo.

Povzeto po: Myths, Presumptions, and Facts about Obesity, The New England Journal of Medicine 2013; 368: 446–54.

* Marija Gačić Štotl je dr. med. 

Deli s prijatelji