Zakaj se redimo, kadar jemo sami?

Povprečen človek v sodobnem svetu v polovici primerov jé sam. Kakor je pokazala nedavna raziskava na drugi strani velike luže, Američani najpogosteje jedo sami zajtrk (60 odstotkov), kosilo (55 odstotkov) in ko si privoščijo kak prigrizek (70 odstotkov). Osamljeno obedovanje je posledica vedno hitrejšega življenjskega sloga, a tudi dejstva, da je čedalje več ljudi samskih. Ne glede na to, ali živimo sami, s partnerjem ali z družino, kadar obedujemo sami, po navadi jemo drugače, kakor bi sicer, pri čemer razvijamo nezdrave prehranjevalne navade.

Posvetimo se hrani

Ena od takšnih je pretirano uživanje že pripravljene, predelane hrane. Marsikomu se ne ljubi pripraviti svežega obroka za samo eno osebo in se zato preprosto zateče k zapakiranemu obroku, kar pa ima lahko ne ravno najboljše posledice za obseg pasu. Po eni izmed nedavnih raziskav naj bi med presnavljanjem polnovredne hrane porabili za polovico več kalorij kot pri prebavljanju predelane. Z drugimi besedami: ni pomembna le količina zaužitih kalorij, ampak tudi njihova kakovost, zato si le vzemimo čas in skuhajmo zdrav obrok, čeprav bo le za nas.

Druga težava pri soliranju je, da po navadi zaužijemo preveč hrane, in to iz preprostega razloga, da je včasih dejansko težko skuhati res majhno količino. Če si je pripravimo preveč, odvečni delež raje zapakirajmo v primerno embalažo in jo prihranimo za pozneje. Da se temu izognemo, lahko sežemo po tehtnici ali merskih lončkih in žlicah. Če pri vsakem obroku pojemo za petino več, kakor je priporočljivo, si lahko kmalu prislužimo kar nekaj neželenih odvečnih kilogramov. Torej: kakovostna hrana je sicer pametna izbira, a tudi tukaj je treba paziti na količino.

Kadar jemo sami, pogosto zraven počnemo še kaj drugega – gledamo televizijo, preverjamo elektronsko pošto, beremo ali brskamo po internetu. In kadar smo raztreseni, pogosto jemo več kot sicer. Če nismo pozorni, hitro spregledamo, koliko smo pojedli in kako site se počutimo. In če ne opazimo okusa, arome in teksture jedi, se bomo počutili nepotešene, kar lahko privede do dodatnih prigrizkov. Kadar obedujemo sami, raje sedimo za mizo in samo jejmo. Zagotovo bomo veliko bolj uživali v obroku in tudi zadovoljstvo po obedu bo večje.

Hitro ni zdravo

Težava je tudi prehitro goltanje. Kadar obedujemo sami, lahko dobimo občutek, da moramo jesti hitreje, da ne bomo česa zamudili. A hitro žretje je poleg tega, da lahko povzroča občutek prenapihnjenosti in zgago, tudi dobra pot do prevelike telesne teže. Raziskava, ki je spremljala prehranjevalne navade 3000 ljudi, je ugotovila, da so hitrostni jedci kar v 84 odstotkih pretežki. Pametno je torej upočasniti: med posameznimi grižljaji odložimo pribor, vzemimo si čas za dihanje in žvečimo temeljiteje.

Še ena od pasti samostojnega prehranjevanja je brezciljno grizljanje, še posebno nezdravih prigrizkov. Marsikdo, ki dela doma, si čez dan postreže z vsem, kar ima pri roki: od jabolka prek žitnih ali energijskih ploščic do pesti oreščkov... V takšnem primeru je najbolje umakniti hrano iz vidnega polja in si organizirati čas za obedovanje ter prigrizke. Določiti si je treba prostor za delo in čas za hrano in kilogrami ne bodo več uhajali izpod nadzora.