Vsakogar kdaj zapusti razum, jeza, tudi neupravičena, je pač del življenja. A vse več znanstvenih dokazov potrjuje, da pogosti izbruhi besa povečujejo možnosti za možgansko ali srčno kap. Jeza in slaba volja slabšata tudi odpornost, kot je pokazala raziskava španske univerze v Granadi: tisti, ki vztrajajo pri negativnih prepričanjih, so tudi dovzetnejši za bolečino kakor tisti, ki pogumno zrejo v prihodnost, so še ugotovili strokovnjaki.
Odskočna deska za razvoj rakavih obolenj
Jeza sicer zbuja energične in adrenalinske občutke: besnim se dvigne srčni utrip, tudi sluh in vid se izostrita. Vse to je povsem običajen odziv telesa na jezo, in potem ko razburkanost pojenja, se vse funkcije organizma povrnejo v normalo delovanje, so pojasnili raziskovalci. Toda, kot so še opozorili, nenehna ali pogosta vznemirjenost upočasnjuje in ovira mehanizme okrevanja, zato lahko jeznoriti dolgoročno pričakujejo blažje ali celo hujše težave! Če naštejemo najnevarnejše: povišuje krvni pritisk, spodbuja srčno-žilna obolenja in povečuje možnosti za možgansko kap, slabša sladkorno bolezen, povzroča prebavne težave in bolezni ledvic, podaljšuje in krepi glavobole, po nekaterih podatkih naj bi bili prepogosti izbruhi besa tudi odskočna deska za razvoj rakavih obolenj.
Ni vse le slabo
No, bes, občasen, seveda, pa prinaša tudi prednosti: vzporedna raziskava z ameriške univerze v Stanfordu je namreč pokazala, da kanček jeze pripomore k prepričljivosti v pogajanjih in poslovnih pregovarjanjih.
