Tudi najprijetneje odišavljena oseba lahko kaj hitro prežene druščino – če si sezuje čevlje. Vsakdo se je že kdaj srečal s fenomenom smrdečih nog, a tudi če vaše morda nikoli ne oddajajo odbijajočega vonja, je ta tudi pri vas tam nedvomno občutno močnejši kakor na drugih delih telesa.
Res rastejo iz zadnjice?
Zakaj torej noge zaudarjajo? Ker rastejo iz zadnjice, se radi pošalimo, a nedolžnim udom s tem delamo veliko krivico. V vsakem stopalu je namreč več kot 250.000 žlez znojnic, ki lahko vsak dan postrežejo s kar pol litra potu. Znoj je sam po sebi le mešanica soli in vode, za nerodne vonjave poskrbijo bakterije, ki popijejo vso tekočino in izločajo snovi, ki v stiku s kožo razvijejo smrad. Toda, potimo se po vsem telesu, skoraj enako intenzivno tudi po dlaneh, a tam, zanimivo, ne gre zaznati neznosnega vonja. Torej se odgovor skriva v nekem zunanjem dejavniku: nogavicah in obutvi. Te namreč preprečijo, da bi znoj izhlapel, vonjave pa se razblinile v zraku kakor, denimo, na rokah in obrazu. Tekočina in izločki bakterij se tako kopičijo na različnih materialih, in ko te odstranimo, je posledice nemogoče preprečiti.
Kaj narediti?
Razsežnosti zoprnih vonjav je mogoče predvideti glede na siceršnje navade pri posamezniku in njegovo intenzivnost znojenja; kot rečeno, ne zaudarjajo vse noge enako, čeprav so ves dan utesnjene v neudobnih in nezračnih čevljih. Vsak pa si lahko pomaga zmanjšati nelagodje in se izogne neprijetnemu izpostavljanju v bosonogi družbi. Proti smradu se lahko bojujemo na dva načina. Pri prvem napademo bakterije, ki se pasejo po naših stopalih, in sicer tako, da si noge redno, tudi večkrat na dan, temeljito umijemo z antibakterijskim milom, vsak dan uporabimo čiste nogavice, čevlje po vsaki uporabi zračimo 24 ur, torej lahko iste obujemo vsak drugi dan. Pri drugi bojni taktiki poskušamo nadzorovati količino izločenega potu: nosimo zgolj zračno in lahko obutev ter nogavice iz stoodstotnega bombaža ali vpojnih materialov, pomagamo si z antiperspirantom, posebej namenjenim stopalom, ki se rade znojijo. Pri zares neznosnih težavah pa se seveda lahko posvetujemo z zdravnikom, ki nam bo predpisal ustrezno pomagalo.