Če ste med tistimi, ki hrano pobašete v usta in jo brez potrebne obdelave pogoltnete, raje premislite o tej grdi, a tudi nevarni navadi! Kot so ugotovili znanstveniki iz Litve, prehitro uživanje hrane prinaša tudi tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Če se ne hranimo počasi, kot je že dobro znano, pojemo mnogo več, kar posledično vodi v debelost, ta pa je seveda eden od ključnih dejavnikov tveganja za razvoj diabetesa. Povezava je seveda posredna, a vsekakor nezanemarljiva, sploh če upoštevamo, da je čezmerna teža zelo pogosta za ta tip sladkorne, za katero je značilna nezmožnost trebušne slinavke, da proizvede dovolj inzulina.
Zmerno že v otroštvu
Na razvoj diabetesa tipa 2, za katerim trpi več kot 90 odstotkov bolnikov s sladkorno, vplivajo še genski dejavniki in predhoden pojav nosečniškega diabetesa, debelost pa je tako edini dejavnik, ki ga lahko sami preprečimo oziroma odpravimo, zatorej je zmernost pri prehranjevanju in hitrosti vnašanja grižljajev več kot umestna.
Ustreznega uživanja hrane se učimo od prve žličke goste hrane v življenju: otrok do drugega leta odkrije prostranost ustne votline, želja in izziv, da bi to napolnil, kolikor je le mogoče, hkrati pa obdržal zaprta usta, sta razumljivo neizmerna. Pomembna naloga staršev je, da mu z omejevanjem in brzdanjem pomagajo, da razvije senzomotorične sposobnosti za zaznavanje zadostne količine in potrebno obdelavo oziroma žvečenje, preden hrano pogoltne.