Dolga leta je veljalo, da je sonce povsem koristno za naše zdravje, in ljudje smo se brezskrbno nastavljali njegovim žarkom. Šli smo celo tako daleč, da smo si v mesecih, ko je prehladno za sončenje, izmislili obiske solarija, davek za to pa nekateri plačujejo še danes. Predstavljamo vam dejstva, ki jih je dobro poznati, preden se lotite izpostavljanja svoje kože UV-žarkom.
Solarij je brez prave uporabne vrednosti
Poleg pazljivosti pri sončenju strokovnjaki priporočajo previdnost tudi pri uporabi alternativnih porjavitvenih metod. Solariji so naprave, ki oddajajo UV-svetlobo različnih energij in valovnih dolžin z edinim namenom – uporabnikom zagotoviti zagorel videz kože, ki naj bi bil po njihovem mnenju estetski.
UV-svetloba na splošno v koži omogoča pretvorbo prohormona vitamina D v aktivno obliko vitamina D, ki je našemu telesu zelo potreben. Vitamin namreč sodeluje pri sintezi kosti in v drugih hormonskih in imunskih poteh v telesu, kamor pa sodi tudi proces karcinogeneze (razvoj rakastih obolenj).
Po besedah dermatovenerologinje Aleksandre Dugonik proizvajalci in lastniki solarijev seveda niso navajali natančnih dejstev, ki pravzaprav potrjujejo nekoristnost (in celo nevarnost) solarijev.
Dejstva so drugačna
Odrasel človek dovolj vitamina D pridobi v vsakdanjem življenju z gibanjem na prostem. V poletnem času to pomeni od 10 do 15 minut, v zimskem času pa približno 60 minut, svoje pa doda tudi raznovrstna prehrana. Pretirana izpostavljenost UV-svetlobi v solarijih razgrajuje zaloge vitamina D v koži, same naprave pa v manjši meri sevajo B-spekter svetlobe, ki je edini sposoben tvorbe aktivne oblike vitamina D.
Estetske norme ali zdravje?
Za zadovoljevanje estetskih norm se nekateri ljudje odločajo za solarij pred kopalno sezono. Gre za norme, ki so še vedno globoko zapisane v velikem deležu slovenske populacije, pri čemer prednjačijo zlasti ženske. Dugonikova pa ob tem dodaja: »Načrtno pridobivanje zagorele polti nima nobene strokovne podlage, še manj pa je to zdravo.«
