Vpliva na zdravje vseh ljudi, je neposredno povezano s prenosom številnih nalezljivih bolezni, je najpreprostejši ukrep za obvladovanje in preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, je najcenejši zdravstveni ukrep, se smiselno dopolnjuje s promocijo zdrave in varne prehrane. In še bi lahko naštevali, a kljub temu več milijonov ljudi doletijo najrazličnejše virusne in bakterijske okužbe prav zaradi pomanjkanja osnovne higiene.
Na Otoku so morali o osnovnih higienskih zakonitostih podučiti celo zdravstveno osebje
A ne le v deželah v razvoju, tudi v modernem svetu je umivanje rok pogosto zapostavljeno, in to celo v zdravstveni stroki! To je zgovorno pokazala nedavna britanska kampanja Clean Your Hands (umijte si roke), ki je k ustreznejši higieni spodbujala zdravstvene delavce in osupnila z neverjetnimi rezultati: od leta 2004 do 2010. so v bolnišnicah na Otoku porabili kar trikrat več mila in razkužil, v tem obdobju pa se je za polovico zmanjšala pojavnost smrtne bakterije MRSA ali zlatega stafilokoka. Po ocenah vodij kampanje so zdravniki in drugo osebje zgolj s temeljitejšim in pogostejšim umivanjem rok (predvsem pred stikom z bolnikom, po opravljenem obroku in uporabi stranišča) preprečili kar 10.000 smrti: raziskave za obdobje pred 2004. so skrb vzbujajoče pokazale, da si kar četrtina zdravnikov in medicinskih sester ni umivala rok po obravnavi pacienta in pred sprejemom drugega, takšna malomarnost pa je privedla do številnih nepotrebnih, tudi tragičnih zapletov.
Kdaj je potreba higiena rok?
Za navadne smrtnike je umivanje rok osnovna preventiva pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, zato velja ponoviti nekatere osnovne zakonitosti: higiena rok je potrebna vedno, ko so te umazane, ob prehodu od nečistega dela k čistemu, pred ravnanjem z živili in po njem ter po delu z embalažo in odpadki, pred hranjenjem in po njem, po uporabi stranišča, kihanju, kašljanju, brisanju nosu, dotikanju kože obraza in lasišča, kajenju, čiščenju, preden zapustimo delovno mesto in ob prihodu domov, pred previjanjem dojenčka in po njem, pred uporabo zaščitnih rokavic in po njej, po dotikanju živali. Ukrepi so še pomembnejši za ranljive skupine, kot so majhni otroci, starejši, bolni in nosečnice, umivanje pa mora biti temeljito in ne prekratko: roke zmočimo s toplo (ne vročo!) vodo, nanesemo milo in namilimo celotno površino rok, dlani, prste, medprstne prostore, hrbtišča rok, zapestja in drgnemo del ene roke ob drugo najmanj dvajset sekund. Koža je lahko po uporabi mila izsušena in razpokana, zaradi česar je lahko še dovzetnejša za okužbe, zato uporabljamo sredstva, ki varujejo pred poškodbami, roke obrišemo z mehko brisačo in jih po potrebi negujemo z vlažilno kremo.
