Marsikdo se ne more načuditi francoskemu paradoksu: čeprav Francozi uživajo v mastnih vrstah sira, hrustljavih bagetkah in rdečem vinu, imajo na splošno manj težav s srčnimi boleznimi. Po nekaterih ocenah povprečni prebivalec Francije pojé 26 kilogramov sira na leto, kar je absolutno največ na svetu (evropsko povprečje je okoli 17 kilogramov). Celo Švicarji, ki prav tako slovijo po siru, ga pojedo skoraj pet kilogramov manj.
Znanstveniki si še ne znajo razložiti, zakaj imajo v Franciji kljub tako visokokalorični prehrani manj srčno-žilnih težav kot drugi narodi. Nekateri pravijo, da se lahko za to zahvalijo antioksidantu resveratrolu, ki ga vsebuje rdeče vino, čedalje več strokovnjakov pa meni, da je veliko bolj verjetno, da smo v preteklosti – vsaj delno – po krivem obsojali nasičene maščobe kot glavne krivce za srčna obolenja.
Danska raziskava
Nedavna manjša raziskava, objavljena v strokovni reviji Journal of Agricultural and Food Chemistry, pa omenja še eno slastno možnost: sir. Seveda bo potrebnih več dodatnih, toda v študiji, ki so jo delno financirali danski svet za strateške raziskave, skandinavska mlekarska družba Arla Foods in danski sklad za raziskave mlečnih izdelkov, so tamkajšnji znanstveniki analizirali podatke 15 zdravih mladih moških, ki so se dva tedna držali treh različnih diet. Vse tri so vsebovale enako količino kalorij in maščob: pri prvi so jedli več delno posnetega mleka z 1,5 odstotka mlečne maščobe, v drugi so si vsak dan privoščili kravji sir, tretja pa je bila kontrolna. Raziskovalci so analizirali urin in blato testirancev, da bi videli, kako se presnavljajo mlečni izdelki in kako vplivajo na raven holesterola v krvi.
Pri tistih, ki so vsak dan uživali izdelke iz mleka, še posebno sir, se je spremenila mikroflora v prebavilih. Raziskovalci so v njihovem blatu našli večjo koncentracijo kratkoverižnih maščobnih kislin, kot sta butirat in propionat. V primerjavi s kontrolno skupino so imeli tudi nižjo raven snovi TMAO (trimetilamin N-oksid), ki jo povezujemo z višjimi vrednostmi holesterola v krvi in maščobnimi oblogami v žilah.
Koristni učinki
Ugotovitve danskih znanstvenikov nakazujejo, da sir in mleko bakterijam v prebavilih pomagata znižati nastajanje metabolita TMAO. »Presenečen sem bil,« pravi soavtor študije Morten Rahr Clausen s katedre za prehrano na danski univerzi Aarhus. »Nisem pričakoval, da bo sir spremenil črevesno mikrofloro.«
Raziskovalci priznavajo, da ne morejo z gotovostjo trditi, ali je povečana količina za črevesje koristnih snovi prišla neposredno iz sira ali so zanjo odgovorni mikroorganizmi v prebavilih, a v vsakem primeru utegne učinkovati. »Nisem popolnoma prepričan, zakaj, a videti je, da uživanje sira in v manjši meri tudi mleka vpliva na prebavne bakterije in lahko deluje tudi na sestavo maščob v krvi,« dodaja Clausen.
Za rešitev francoskega paradoksa bo treba opraviti še več obsežnejših raziskav, a danski rezultati so videti obetavni. »Vnaprej nismo vedeli, kaj naj iščemo,« priznava Clausen. »Včasih naletiš na kaj, česar nisi pričakoval.«
