Vsak, ki je bil kdaj na dieti, dobro pozna hrepenenje po živilih, ki v tistem času nikakor ne sodijo na krožnik. Zakaj je tako, pojasnjujejo psihologi, ki pravijo, da občutek krivde celo povečuje zadovoljstvo v tistem, kar počnemo s kančkom slabe vesti. Prav zato ima hrana tedaj boljši okus. Strokovnjaki zatrjujejo, da je v možganih močna povezava med prej omenjenima občutkoma. Ta mehanizem zagotavlja, da v hrani, ki smo se ji primorani odrekati, najbolj uživamo.
Še ena razlaga
Željo po prepovedani hrani pa je mogoče pojasniti še drugače: pretirano odrekanje nekaterim živilom lahko povzroči popolno pomanjkanje samonadzora. Namesto torej, da bi si vsak dan privoščili rebro čokolade, se zgodi, da ves teden o njej samo sanjamo, na koncu pa nam zavore popustijo – in posledice so dobro znane.
Prav zato je pestra prehrana z manjšimi pregrehami (ki, če so majhne, pravzaprav sploh niso pregrehe) osnova zdravja in vzdrževanja približno enake telesne mase.