Žajbelj je vsestransko zdravilo

Sonce in toploto ima rad žajbelj. Rastlina ima močan, aromatičen vonj, ki ga ne izgubi niti s sušenjem. Cvetove žajblja imajo rade čebele, žajbljev med spada med najbolj cenjene vrste. Njegovo zdravilnost so poznali že stari Rimljani in tudi v antični Grčiji, že od tistih časov velja: kdor ima žajbelj na vrtu, ima zdravje v telesu. Žajbelj je bil ena od sestavin zmesi za balzamiranje v faraonskih grobnicah, stare civilizacije so ga uporabljale pri skoraj vseh boleznih, uporabljal se je tudi kot zamenjava za antibiotik. Imel je status svete rastline, in čeprav njegovo delovanje še ni popolnoma pojasnjeno, ga tudi sodobna uradna medicina priznava kot rastlino, koristno pri zdravljenju številnih stanj. Nič čudnega torej, da spada med najbolj priljubljene zdravilne rastline, tudi v Sloveniji. Številni strokovnjaki pravijo, da bi ga morali vse življenje uporabljati – preventivno.

Čisti kri in celoten organizem, blaži vnetje črevesja, želodca, jeter, tudi sečil; deluje antiseptično, zato se ga priporoča za grgranje, izpiranje pri vnetem grlu ali aftah; ker deluje tudi antimikrobno, je primeren za spiranje ran. Uporablja se tudi za inhalacijo pri astmi in brohnitisu pa tudi pri blaženju okužb dihalnih poti. Ker uravnava znojenje, ga ljudska medicina priporoča ženskam s težavami v menopavzi pa tudi v puberteti. Koristi tudi pri motnjah menstrualnega cikla. Pri piku insektov naj bi koristilo, da na mesto vboda položimo strt žajbljev list in tudi sicer pomaga pri težavah s kožo: blažil naj bi otekanje in pospeševal celjenje ran, pomagal naj bi pri razdraženi koži, ekcemih, lišajih, tudi glivicam in lasem koristi, krepi jih in jim vrača sijaj. Ker naj bi preprečeval razvoj virusov, ga radi tudi dodajajo v mazila proti herpesu. In še: je najbolj znano domače zdravilo proti vnetju dlesni ali žrela ter razjedam v ustih!

No, kljub številnim dobrim lastnostim z uporabo žajblja ne gre pretiravati: posledice so lahko vznemirjenost, pospešen pulz, suha usta, nespečnost, omotica in tudi nezavest. Žajblja naj ne uporabljajo ljudje z epilepsijo in tisti z visokim tlakom, previdnost se svetuje nosečnicam, doječim materam in otrokom – najbolje se je pred uporabo posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.