Da je kolonoskopija pomemben element pri preprečevanju svojevrstne bolezni zahodnega sveta, kot nemalokrat pravijo raku debelega črevesa, meni tudi primarij Milan Stefanovič, dr. med.: »Kolonoskopija se danes na široko uporablja v diagnostiki in zdravljenju bolezni debelega črevesa. Razlogi za preiskavo so različni; anemija zaradi pomanjkanja železa, krvavitev iz spodnjih prebavil, kronične driske in bolečine v spodnjem delu trebuha, s spremenjenim ritmom odvajanja stolic, kjer prevladuje zaprtje … Poleg značilnih in nekoliko manj značilnih simptomov ima pomembno vlogo pri napotitvi na kolonoskopijo tudi bolnikova starost,« meni sogovornik in dodaja, da naj kot nekakšno pravilo velja, da to preiskavo nujno potrebujejo simptomatski bolniki, pri katerih na osnovi anamnestičnih podatkov, kliničnega pregleda in izvidov opravljenih preiskav domnevamo, da bi lahko šlo za karcinom debelega črevesja (KDČD). Posebna skupina, ki potrebuje kolonoskopijo, so asimptomatski preiskovanci s povečanim tveganjem za nastanek raka debelega črevesa oziroma z družinsko obremenitvijo – v to skupino spadajo tudi bolniki z dolgoletno kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB).
Stefanovič pravi, da se kolonoskopija skoraj praviloma najpogosteje izvaja ne le za preprečevanje, ampak za zgodnje ugotavljanje predrakavih in rakavih bolezni na debelem črevesu in danki ter je središče presejalnega programa ne glede na to, ali se jo uporablja kot primarno presejalno metodo ali sekundarno po predhodnem pozitivnem testu na prikrito krvavitev iz prebavil. »Na splošno je varna, natančna, učinkovita in večina bolnikov jo dobro prenaša. Prednost pred drugimi diagnostičnimi metodami je tudi ta, da istočasno omogoča terapijo oziroma polipektomijo,« dodaja sogovornik.
Pred štirimi leti je za KDČD v Sloveniji zbolelo 1568 ljudi, 932 moških in 638 žensk. V enakem obdobju jih je zaradi te bolezni umrlo 796. Tako obolevnost kot umrljivost zaradi KDČD se v Sloveniji povečujeta, opažajo strokovnjaki, ki jim ni tuj podatek, da pri dveh tretjinah bolnikov nastane bolezen sporadično, pri preostali tretjini pa gre za ljudi s povečanim tveganjem za nastanek KDČD.
Učinkoviti program Svit
Na vprašanje, ali Slovenci dovolj poznamo preventivo, povezano z boleznijo debelega črevesa in danke, in ali uporabljamo ponujene možnosti preventivnih preiskav, primarij Stefanovič odgovarja: »Slovenski presejalni program Svit si je zastavil visoke, vendar vsekakor uresničljive cilje. To je zmanjšati smrtnost zaradi KDČD za četrtino oziroma tretjino, kar pomeni rešiti 200 življenj vsako leto. Prav tako so cilji zmanjšati pojavnost raka debelega črevesa in danke za 300 primerov na leto, povečati odstotek odkritih KDČD v zgodnjih stadijih (I, II), izboljšati kakovost življenja teh bolnikov in zmanjšati stroške za obravnavo bolnikov z rakom na debelem črevesu. Najpomembnejši dejavnik, da bi to dosegli in ki pogojuje uspešnost vsakega presejalnega programa, je odzivnost prebivalstva. Vanj so vključeni vsi prebivalci Slovenije z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem v starostnem obdobju od 50 do 69 let. V program Svit so vabljeni vsaki dve leti. Vsi, ki pozitivno odgovorijo na vabilo, dobijo dva testa za imunsko ugotavljanje človeškega hemoglobina v stolici. Ker pri testu, ki ga uporabljamo, niso potrebne omejitve pri prehrani, je preprostejši za uporabo in naj bi zato omogočal boljše sodelovanje preiskovancev. Med aprilom 2009 in marcem 2011 smo iz centra Svit poslali 536.636 vabil državljanom Slovenije, starim od 50 do 69 let, in jih povabili k sodelovanju v državnem programu presejanja za KDČD. Odzvalo se je 56,41 odstotka povabljenih.«
Podatki so pokazali, da je večja odzivnost žensk kot moških, osrednji cilj programa pa je, da bi dosegli in presegli zaželeno 70-odstotno vključitev prebivalcev v program.
Kolonoskopija ne sme boleti
Večina misli, da kolonoskopija boli, in se zato redkeje odločajo zanjo, vendar izkušnje in praksa kažejo, da še zdaleč ni tako. »Na splošno je varna, natančna, učinkovita in večina bolnikov, več kot 90 odstotkov, jo dobro prenaša. V nekaterih redkih primerih je lahko preiskava res tudi boleča. Teh slabih izkušenj naj po možnosti ne bi bilo, saj gre za slabo uslugo programu in slovesu kolonoskopije, kar ne vpliva samo na odločitev posameznika, da bi se odzval na nujno potrebno kontrolo, temveč vpliva na odzivnost preostalih ljudi in povzroča neupravičen strah pred preiskavo, ki rešuje življenja. Vsakemu pacientu, ki pride na kolonoskopijo, je treba jasno razložiti, da v nasprotju z nekaterimi drugimi presejalnimi programi lahko presejanje za KDČD preiskovani osebi povzroči neposredno škodo. Nastanejo lahko zapleti, kot so krvavitev, perforacija, zaplet zaradi sedacije in neustrezne napotitve na kirurški poseg. Da bi se temu izognili, je v Sloveniji in še posebno v programu Svit veliko naporov vloženih za dvig in vzdrževanje ustrezne ravni kakovosti opravljanja kolonoskopij. Tudi zaradi tega so zapleti maloštevilni in primerljivi s podatki od drugod v EU,« še pravi primarij Stefanovič.
|
