Po desetih minutah si bomo obnovili energijo, ura spanca izboljša kognitivne sposobnosti, ura in pol pa kreativnost. Pomembno je, da popoldanski spanec ne moti nočnega počitka. Dobra novica za zaspance: popoldanski dremež je koristen. Najbolj prijetno je seveda dremanje po dobrem kosilu in obenem tudi dobro za zdravje, sporočajo zdravniki iz evropskega združenja kardiologov: niža namreč krvni tlak, tveganje srčno-žilnih bolezni in infarkta. Spanec, ki traja uro ali več, obenem niža tudi potrebo po uživanju zdravil za nižanje pritiska. Raziskava, v kateri je sodelovalo 386 ljudi, starih okoli 60 let, ki bolehajo za visokim krvnim pritiskom, je pokazala, da imajo tisti, ki popoldne dremajo, za štiri odstotke nižji pritisk v budnem stanju ter za šest odstotkov nižjega med nočnim počitkom, obenem je bilo pri teh tveganje infarkta nižje kar za deset odstotkov. »Z nižjim pritiskom ni povezan samo popoldanski spanec, pač pa tudi daljše spanje ponoči. Sen je najboljše zdravilo,« pravi kardiolog Manolis Kallistratos, vodja raziskave.
A pozor: pri tistih, pri katerih obstaja višje tveganje obolevanja za srčno-žilnimi boleznimi (debelost, manjša telesna aktivnost, kajenje in podobno), lahko popoldansko spanje veča tveganja odpovedi srca. Poleg tega je pogost in daljši popoldanski spanec povezan z večjo smrtnostjo: nedavna britanska raziskava je pokazala povezavo med popoldanskim snom in povišano smrtnostjo zaradi respiratornih bolezni pri ljudeh, starih od 40 do 65 let, če spanec traja dlje kot 60 minut.
Pomembno pa je, da popoldanski spanec ne bo kratil nočnega počitka, ta je vendarle pomembnejši, pravijo strokovnjaki. O tem, koliko časa naj bi trajal popoldanski dremež, obstaja več raziskav, vse pa se strinjajo v enem: ne predolgo. Nekateri se že po petnajstih minutah počutijo okrepljene in sveže, drugi potrebujejo vsaj 30 minut, tretji pa lahko spijo tudi uro ali dve. So celo taki, ki jim to ne prinese osvežitve, ampak se potem počutijo slabo in so slabe volje.
Pa vendar so lahko učinki popoldanskega spanca na določene možganske funkcije pozitivni. In kako na nas vpliva 20-, 60- ali 90-minut dremeža? Od 10 do 20 minut deluje obnavljajoče, predvsem na delovno storilnost, 60-minutni spanec izboljša kognitivne sposobnosti, spomin ter koncentracijo, ura in pol spanja pri nekaterih okrepi kreativnost. Spanje popoldne pa ima seveda lahko tudi negativne učinke: pri nekaterih lahko vpliva na nočni počitek. Če spite dlje ali pozno popoldne, se lahko težje spravimo k nočnemu počitku, težko zaspimo in se ponoči prebujamo, kakovost spanca pa je slabša.
