Seveda ni ključ le v prijazni klimi, temveč tudi v sprostitvi, ki jo prinaša takšen pobeg od vsakdanjika. Daljša je izpostavljenost, bolj daljnoročni in intenzivni so učinki. Tisti del okolja, ki na človeka deluje z vrsto dejavnikov, imenujemo biosfera. Seveda je njenim vplivom nemogoče uiti, za kratek čas to uspe le astronavtom in potapljačem. Sončni žarki, toplota, kemijske primesi v zraku in električni delci, vse vpliva tako na kožo človeškega telesa kot na njegove sluznice. Neprimerna temperatura, vlaga, tlak, presežek ionov in kislost (pH) lahko povzročijo nizko prekrvitev, krčenje kapilar, nastajanje odvečne sluzi in še marsikaj.
S potovanjem nad nadloge
Alergije dihal, stalne, a izredno nadležne spremljevalke mnogih, imajo najraje ravno vprašljive dejavnike v ozračju. Problematični so lahko inhalacijski alergeni, ki jih ustvarijo zemeljski viri (vulkanski delci, prah, rastline), ali delci, ki jih z onesnaženjem ustvarja kar človek sam. Zdravljenja alergij so se v preteklosti večkrat lotili kar s klimatsko terapijo. Obolele so za mesec ali več poslali v više ležeče predele gora, na gozdna pobočja ali morsko obalo. Blago in zdravilno podnebje, svež zrak in odsotnost dražečih elementov blagodejno vplivajo na bolezni dihal, obenem pa okrepijo celotni imunski sistem. S klimatsko terapijo se še danes ne lotevajo le težav s pljuči, temveč tudi kožnih in imunskih bolezni, živčnih obolenj in vnetij.
Mestne pasti
Seveda so najbolj onesnažena ravno mesta, kjer industrija, promet in kurilna sezona naredijo svoje. Pokojna dr. Draga Černelč, predsednica alergološke sekcije v Slovenskem zdravniškem društvu in pionirka raziskovanja alergij pri nas, v prispevku o vplivu okolja na pojav alergijskih bolezni dihal zapiše, da je »industrijski prah pomembni dejavnik, predvsem v večjih mestih. Čeprav ne sodi med alergene, draži dihala in omogoča, da postane sluznica bolj prepustna in dovzetna za bakterije, viruse in alergene.« Dihala dodatno obremenita nižinska lega in visoka prisotnost vlage v ozračju: »Vlažni kraji, kot so recimo Posavje, Podravje in Pomurje, pospešujejo alergijo na hišni prah, saj na razvoj pršic vplivata tako primerna temperatura (25 stopinj Celzija) kot relativna vlaga (80 %).«
V objemu gora
Dr. Černelč nadaljuje, da je analiza vzorcev prahu iz višinskih predelov (od 1000 do 1500 metrov, lega Pohorja) pokazala, da je v gramu tega prahu le 2–13 pršic, v vzorcu hišnega prahu iz nižinskega, vlažnega predela pa do 256 pršic. Niso le alergije na pršice tiste, ki jih gorski zrak uspešno premaga, močne izboljšave se kažejo tudi pri astmatikih. Treba je razlikovati med visokogorsko klimo krajev, ki ležijo višje od 1000 metrov nadmorske višine, in blažjo srednjegorsko, ležečo med 300 in 1000 metri nadmorske višine. Prva je značilna po izredno nizki koncentraciji peloda in neonesnaženem zraku z veliko ozona. Vseeno morajo paziti tisti, ki so občutljivejši za mraz, tudi zrak je redkejši, zato lahko oteži dihanje. Nižje gorske lege so za te terapije bolj razširjene, gozdna odeja pomirja dihala in živčni sistem, enakomerna temperatura pa ne povzroča dodatnega stresa.
Slani paradiž
Morska obala, kraj, kjer se pozdravi vse. Zlomljeno srce, utrujeno telo in alergije. Sveža sapica, v poletnih mesecih in na jugu presežek sonca, morski aerosoli in jod ter visoka vlaga – poezija za pljuča. Drobne kapljice morja v zraku učinkujejo protivnetno, navlažijo ter obnovijo sluznico, pljučne mešičke in bronhije. Po terapevtskih učinkih je najbolj znano Mrtvo morje, a nekaj dni na obali, tudi slovenski, bo koristilo prav vsakemu. Podobno podnebje je mogoče najti na obrežjih jezer, z mankom soli v zraku seveda.
