Po nekaterih izračunih tujih strokovnjakov naj bi bil najbolj žalosten dan v letu 24. januar. Takrat naj bi vrhunec dosegli popraznično malodušje, pomanjkanje denarja, propadle novoletne zaobljube in turobno vreme, možnih razlag, zakaj lahko določeno obdobje v letu tako občutno vpliva na človekovo miselnost in počutje, pa je veliko.
Več diagnoz pri ženskah
Nekateri ocenjujejo, da težave povzročajo motnje notranjega ritma: biološko uro namreč na glavo obrnejo krajši dnevi in daljše noči, organizem se znajde v precepu, kdaj spati in kdaj se prebuditi, zmeda pa naj bi bila odgovorna tudi za pojav depresije. Po mnenju večine je za to krivo pomanjkanje svetlobe in s tem povezanega hormona serotonina, ki nam zbuja občutja zadovoljstva, povrhu se v temačnih dnevih poveča tvorba melatonina, ki v možganih sicer nastaja ponoči: ta hormon povzroča občutek zaspanosti in spodbuja apetit, predvsem po ogljikovih hidratih, ter seveda kopičenje kilogramov, posledično pa sproža občutke nezadovoljstva, intenzivno negativno mišljenje in upad motivacije, kot se strinja tudi dr. Saša Poljak Lukek, zakonska in družinska terapevtka. »O motnji razpoloženja oziroma depresiji govorimo, kadar posameznik kaže znake težav na več področjih in kadar te spremembe razpoloženja resneje ovirajo vsakodnevno funkcioniranje. Depresivni posamezniki namreč zaradi teh težav postopoma postanejo nezmožni poskrbeti zase, izostajajo od dela, ne uspeva jim vzdrževati in vzpostavljati odnosov.«
Svetlobna terapija V Skandinaviji in drugod po severu Evrope ter v Severni Ameriki so se pred leti domislili terapije s svetlobo, ki naj bi uspešno dvigovala količino serotonina v organizmu in tako preganjala depresijo, metoda pa je že priljubljena tudi pri nas. Svetlobna terapija z belim ali pa fluorescenčnim snopom svetlobe spodbuja določene predele možganov, ki izločajo serotonin. Pri tem uporabljajo posebne luči širokega spektra: vsaka terapija traja od pol ure do kar dveh ur, izboljšanja počutja pa naj bi bila mogoča že po nekaj dneh! |
Stroka pozna tako imenovane sezonske motnje razpoloženja, med katerimi prepoznavamo predvsem bipolarno motnjo in veliko depresivno motnjo, ki jo lahko – če je povezana z začetkom zime – imenujemo tudi zimska depresija, nadaljuje: »Težave v razpoloženju se pojavijo konec jeseni in vztrajajo do začetka pomladi. Pri depresivni motnji motnje razpoloženja z nastopom pomladi postanejo bolj obvladljive za posameznika. V primeru bipolarne motnje pa pomladi depresivno razpoloženje zamenja manično in v jesenskem času manično spet preide v depresivno razpoloženje.« Sezonska motnja razpoloženja naj bi doletela pet odstotkov ljudi, po nekaterih podatkih celo do 25: najobčutljivejše obdobje za depresijo je med 30. in 44. letom starosti, diagnoza depresivne motnje pa pogosteje doleti ženske. Nekatere študije so pokazale tudi na dejavnik dednosti, druge so opozorile, da je pojavnost depresivnega razpoloženja pogostejša v deželah severno od ekvatorja, kar obenem potrjuje tudi prepričanje o pomanjkanju svetlobe.
Prvi korak je pogovor
»Ob pojavu depresivnega razpoloženja so prvi vir pomoči bližnji odnosi. Posamezniki z dobro socialno mrežo in urejenimi družinskimi razmerami bistveno lažje in hitreje premagajo spremembe razpoloženja. Če tegobe vztrajajo, pa je treba poiskati strokovno pomoč,« pojasnjuje Poljak Lukekova. Prvi korak je pogovor s terapevtom, ki posamezniku pomaga, da se spopade s svojimi težavami, poskuša prevzeti odgovornost in nadzor nad svojim razpoloženjem ter pridobi potrebne veščine za ponovno vzpostavitev funkcionalne dnevne rutine. Naslednji korak pa je psihiatrično zdravljenje, ki ob pomoči zdravil možganom povrne hormonsko ravnovesje, še pristavi strokovnjakinja in sklene: »Učinkovito zdravljenje resne oblike depresije je kombinacija zdravil in psihoterapevtske obravnave. Z blažjimi oblikami motenj razpoloženja se posameznik lahko učinkovito spoprijema s pogovorom, bodisi s svojimi družinskimi člani in prijatelji bodisi s terapevtom.«
|
