GIBAJMO SE!

Za vsako uro sedenja vsaj pol ure gibanja

Objavljeno 26. september 2016 15.40 | Posodobljeno 26. september 2016 15.42 | Piše: Urška Splichal

Gibanje je nujno za primeren razvoj otroka, tako telesni kot intelektualni.

Gibanje je od rojstva pomembno za ustrezen telesni, gibalni in intelektualni razvoj otroka. Foto: Shutterstock

Po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije bi morali biti mladostniki zmerno do intenzivno telesno dejavni vsaj eno uro na dan vse dni v tednu, a ena ura gibanja na dan ne more izničiti negativnih učinkov osem- ali večurnega sedenja! Koristile bi dodatne ure športne vzgoje v šolah: vsak dan vsaj ena ura telovadbe!

Ste aktivni? Pa vaši otroci? Vnuki? Popoldne tekajo ali v rokah stiskajo telefon/tablico/računalnik in igrajo igrice? Praviloma bi se morali gibati. Gibanje ima namreč kup ugodnih učinkov in vpliva tudi na zdravje v odrasli dobi. Doc. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., s fakultete za šport, poudarja, da je od rojstva pomembno za ustrezen telesni, gibalni in intelektualni razvoj otroka. »Predvsem zadnje navadno spregledamo, je pa gibanje ključnega pomena za ustrezen razvoj možganov, tako z vidika povečevanja njihove prekrvavljenosti in spodbujanja rasti nevronov kot tudi z vidika spanca, med katerim se možgani obnavljajo. Pri mišičnem delu se namreč v telesu povečuje raven adenozina, ki je nujno potreben za miren in kakovosten spanec. Če takšnega spanca ni, se možgani pri otrocih ne razvijajo optimalno, pri odraslih pa hitreje propadajo. Dokazano je namreč, da imajo telesno dejavni ljudje bistveno bolj razvite možganske povezave od tistih, ki se gibajo premalo, v srednjih letih pa imajo premalo telesno dejavni debeli ljudje opazno nižjo možgansko maso od telesno dejavnih ljudi z zdravo telesno maso.« Pri mišičnem delu se v telo izločajo tudi določeni citokini, ki delujejo protivnetno in tako izboljšujejo imunski sistem, nadaljuje Starc: »V Sloveniji smo že dokazali, da se je s povečevanjem količine gibanja otrok, vključenih v projekt Zdrav življenjski slog, za skoraj 40 odstotkov zmanjšala njihova obolevnost. Kot tretje je gibanje nujno za izgradnjo kosti. Zgolj tresljaji, upogibi in druge obremenitve kosti, ki nastanejo zaradi gibanja, namreč zagotavljajo delovanje osteoblastov, zaradi katerih se v telesu dvigne raven osteokalcina, ki spodbuja trebušno slinavko, da izloča inzulin. Ta nato sladkor spusti v mišice, kjer se porabi. Če ni dovolj gibanja, ni osteokalcina, trebušna slinavka ne izloča dovolj inzulina, sladkor ne more prehajati v mišice, in tako se razvije sladkorna bolezen tipa dva. Seveda pa ima gibanje še raznovrstne druge učinke, ki presegajo zgolj fiziologijo otrok in ugodno vplivajo na njegovo počutje.«

Po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije bi morali biti mladostniki zmerno do intenzivno telesno dejavni vsaj eno uro na dan vse dni v tednu. A doc. dr. Starc meni, da je to premalo, da ena ura gibanja na dan ne more izničiti negativnih učinkov vsakodnevnega osem- ali večurnega sedenja. »Študija Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji, ki je najbolj celovita študija telesnega in gibalnega razvoja otrok in njihove telesne dejavnosti v Sloveniji, je pokazala, da čez teden manj kot dve uri časa pred zasloni preživi več kot 90 odstotkov slovenskih otrok in mladostnikov, čez vikend pa se ta odstotek zmanjša pri fantih na 74, pri dekletih pa na 79 odstotkov.« Starši bi morali poskrbeti, da bi bili otroci čim manj pred najrazličnejšimi zasloni, je prepričan Starc, in sprejeti pravilo, da je za eno uro sedenja potrebnega vsaj pol ure gibanja.

Premalo zunaj

Slovenski otroci preživijo pri igri na prostem bistveno premalo časa, čez teden se zunaj več kot dve uri igra manj kot 20 odstotkov 6- do 11-letnikov. »Na drugi strani pa je 60 odstotkov fantov in 48 odstotkov deklet med 6. in 19. letom vključenih v redno športno vadbo po pouku in v prostem času. Kljub temu pa naši otroci preživijo zunaj bistveno več časa kot britanski otroci: 6- do 11-letni otroci pri nas čez teden preživijo v igri na prostem povprečno 78 minut na dan, med vikendom pa skoraj tri ure. Vsekakor pa je to še vedno veliko manj časa, kot so ga na prostem preživeli njihovi starši pred tremi ali štirimi desetletji. Ne smemo pozabiti, da smo odrasli območje otroškega samostojnega gibanja danes zožili na dvorišče domačega bivališča, medtem ko so naši dedki in babice v osnovnošolski starosti samostojno obvladovali nekajkilometrsko. V ogledalo se moramo torej pogledati odrasli,« opomni doc. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg. 

Več športne vzgoje v šole

Toda žal se zgolj na družine ne moremo zanašati, pravi Starc: slovenski podatki študije Artos, ki jo že več kot 30 let izvaja fakulteta za šport, kažejo, da so otroci in mladostniki bistveno bolj telesno dejavni med šolskimi dnevi kot ob koncih tedna ali med počitnicami. Za marsikoga bi bil tako edini način, da bi se več, če že ne dovolj gibal, povečanje količine športne vzgoje v šoli. »Mednarodna priporočila, ki sta jih za zdaj uresničili le Danska in Madžarska, so, da mora biti vsak dan v šoli vsaj ena ura športne vzgoje,« pojasni Starc.

Mednarodna priporočila so, da mora biti vsak dan v šoli vsaj ena ura športne vzgoje.

A bo to pri nas očitno težko. Uvajanje večjega števila ur športa v šole bi bilo zagotovo dobrodošla sprememba, kar pa je glede na natrpane urnike težje izvedljivo, pravijo pri NIJZ. »Šola lahko ponudi v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju izbirna predmeta šport (šport za zdravje, izbrani šport, šport za sprostitev) in plesne dejavnosti (ples, starinski in družabni plesi, ljudski plesi), ki sta predstavljena v posebnih učnih načrtih. Šola lahko ponudi učencem tudi vključevanje v oddelke z dodatno športno ponudbo. Šolam se priporoča tudi organizacija daljših odmorov, ki so namenjeni gibanju in športnim dejavnostim (rekreativni odmori). Ob teh odmorih naj bi učenci zapustili učilnice in v telovadnici oziroma v primernem vremenu na zunanjih površinah imeli možnost vključitve v različne gibalne (igra na zunanjih igralih, plezanje po plezalih idr.) in športne dejavnosti (metanje na koš, igranje nogometa, košarke, badmintona idr.).«

V svetu se kar 60 odstotkov odraslih giblje premalo, da bi koristili svojemu zdravju, opozarjajo na NIJZ. Pri mlajših otrocih je gibanje del spontane igre, to večinoma velja še za starejše otroke, mladostniki pa že prevzemajo lastnosti vzorcev gibanja odraslih in se pogosto premalo gibljejo. Pri nas se sicer povečuje delež otrok, ki so bistveno gibalno učinkovitejši od otrok nekoč, hkrati pa se povečuje tudi delež tistih, ki so bistveno manj gibalno učinkoviti, pravi Starc: »V vsakem primeru pa se gibalna učinkovitost slovenskih otrok in mladostnikov že vse od leta 2010 povečuje in smo po tem svetovni fenomen. Zelo verjetno je k temu pripomogel projekt Zdrav življenjski slog, ki je 30.000 slovenskim osnovnošolcem prinesel od ene do dve uri dodatne šolske športne dejavnosti. Imamo torej zelo prepričljiv dokaz, da se na gibalno učinkovitost otrok da vplivati zelo preprosto – s povečanjem količine ur športne vzgoje, ki jo vodijo strokovnjaki.« 

Fantje bolj kot dekleta

Vse dni v tednu je vsaj eno uro telesno dejavna manj kot petina mladostnikov (18,5 odstotka). Sicer pa so mladostniki eno uro na dan telesno dejavni povprečno 4,17 dneva v tednu. Delež fantov, ki so redno telesno dejavni, je pomembno višji kot delež deklet, kar ugotavljamo v vseh starostnih skupinah, pravijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Telesna dejavnost s starostjo pomembno upada, najnižji delež redno telesno dejavnih je v skupini 15-letnikov, med toliko starimi dekleti jih je redno telesno dejavnih le 7,2 odstotka! Skupina 11-letnikov je telesno dejavna eno uro na dan povprečno 4,6 dneva, skupina 13-letnikov povprečno 4,2 dneva in skupina 15-letnikov povprečno 3,6 dneva. »V obdobju 2002–2014 se je pomembno znižal delež redno telesno dejavnih mladostnikov, k čemur je v največji meri prispevalo znižanje deleža redno telesno dejavnih v skupini 11-letnikov,« poudarjajo pri NIJZ. 

 

 

Deli s prijatelji