Uporaba zelišč in drugih rastlin je v ljudskem zdravilstvu razširjena od nekdaj. Naši predniki so nabirali izkušnje, danes so njihova spoznanja podkrepljena tudi z znanstvenimi raziskavami. Izkušeni zeliščarji nabirajo tako domače kot divje rastoče rastline, mi pa smo poiskali nekaj takšnih, ki rastejo na vsakem vrtu, bodisi kot okrasne rastline ali kot zelišča. Tako so pri roki vsakemu od nas, brez skrbi, da kaj pomešamo. Večinoma jih uporabljamo predvsem kot začimbe v kuhinji in mnogi niti ne vedo, da imajo tudi zdravilne učinke.
Žajbelj (Salvia officinalis)
Da ima žajbelj zdravilno moč, so vedeli že v antiki, celo poimenovali so jo »zdravilna« (salvia). Cenili so ga tudi v srednjem veku, ko je ta prijetno dišeči grmiček, ki sicer izvira iz Sredozemlja, osvojil samostanske, grajske in kmečke vrtove po Evropi. Pri nas raste na suhih, kamnitih tleh v Istri, gojijo pa ga povsod, tudi na celini, saj ni posebno občutljiv za mraz.
Sivozelene, spodaj dlakave liste nabiramo pred cvetenjem, to je običajno junija in julija. Režemo ga v suhem vremenu in sušimo v senci.
Iz posušenega listja pripravimo čaj kot poparek, pol žličke droge prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati pet minut in nato precedimo. Uporabljamo za izpiranje ust in grla, saj deluje dezinfekcijsko.
Žajbljeva tinktura
Za izpiranje ran in grgranje uporabljamo tinkturo. Pripravimo jo iz 100 ml 70-odstotnega etanola, s katerim prelijemo 20 g suhih žajbljevih listov. Uporabljamo razredčeno v razmerju ena proti deset. Vendar pozor, tinkture naj ne uporabljajo nosečnice in otroci.
Vrtni ognjič (Calendula officinalis)
Ognjič je izjemno vsestranska rastlina. Na vrtu skrbi za zdravje drugih rastlin, saj odganja bolezni in škodljivce, privablja pa čebele. Ima številne zdravilne učinke, zato jo uporabljamo v zdravilstvu in kozmetiki, poleg tega je nadvse lepa okrasna rastlina. Za nameček je še trdoživa in se sama razrašča po vrtu kot plevel, zato z njo tako rekoč nimamo dela, razen da jo obrezujemo oziroma obtrgujemo.
Cvete od junija do pozne jeseni in ves ta čas nabiramo rumene in oranžne cvetove, ki jih posušimo in shranimo v zaprtih kozarcih. Uporabljamo lahko tudi sveže.
Iz cvetov pripravimo poparek, dve čajni žlički prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati deset minut. Z njim izpiramo usta in žrelo, pijemo pri želodčnih težavah in vnetju želodčne sluznice.
Sami lahko pripravimo tudi ognjičevo mazilo, s katerim oskrbujemo rane, ki se slabo celijo, lažje opekline in ozebline ter brazgotine po operacijah. S kremo negujemo občutljivo, suho kožo, razpokane ustnice in nežno kožo dojenčkov.
Ognjičeva krema
V 1 liter deviškega oljčnega olja stresemo sveže ognjičeve cvetove, tako da bodo na gosto plavali v njem. Počasi segrevamo dobri dve uri, pazimo, da zmes ne zavre. Večkrat premešamo. Maso ohladimo ter precedimo skozi gosto tkanino. Precejeno olje znova segrejemo in mu dodamo 15 dag segretega čebeljega voska. Segrevamo, dokler zmes ne postane povsem gladka, in natočimo v posodice. Ko se krema ohladi, posodice zapremo in spravimo v hladilnik, kjer bodo obstojne do naslednje sezone.
Netresk (Sempervivum Tectorum)
Netresk je rastlina gorskega sveta, raste v skalnih razpokah v Julijskih in Dinarskih Alpah ter na submediteranskem območju. Cenili so ga že v antiki in srednjem veku, danes ga po vsej Sloveniji gojimo na vrtovih in balkonih v loncih.
Uporabljamo sveže liste, ki spominjajo na alojo vero. Sveže liste, ki jim odstranimo povrhnjico, polagamo na rane, ki se slabo celijo, ter na opekline. Iz listov lahko tudi iztisnemo sok, vanj namočimo sterilno gazo in z njo povijemo rano.
Netreskova tinktura
V litru 70-odstotnega alkohola ali močnega žganja namočimo 10 dag narezanih svežih listov netreska. Tri tedne naj stoji na sobni temperaturi, steklenico vsak dan pretresemo. Vsebino precedimo, tekočino natočimo v stekleničke in dobro zapremo. Hranimo v temnem prostoru.
Po operacijah na želodcu ali pri čirih trikrat na dan popijemo kozarec vode, v kateri zmešamo 20 kapljic tinkture. Z nerazredčeno tinkturo blažimo tudi bolečino in srbečico po pikih žuželk in za mazanje manjših ran.
Sivka (Lavandula angustifolia)
Sivka ali lavanda je izjemno priljubljena rastlina, ki ne sme manjkati na nobenem vrtu ali na balkonu, kjer lepo uspeva v loncih. Pri nas ne raste divje, in čeprav je rastlina toplega Sredozemlja, ni občutljiva za mraz. Je lepa, dekorativna pa tudi nadvse koristna. S svojimi cvetovi privablja čebele, ki poskrbijo za opraševanje, med zdravilnimi učinki pa je najbolj znano pomirjujoče delovanje.
V trgovini ali drogeriji lahko kupimo številne pripravke iz sivke, kaj preprostega pa lahko naredimo tudi sami. Tinkturo uporabljamo za lajšanje srbečice in bolečine po pikih, sami lahko pripravimo domače milo z dodatkom sivke, posušene cvetove damo v bombažno vrečko in obesimo v omaro, kjer bo preganjala molje. Uporablja se v kozmetiki za nego kože, poparki in čaji iz sivke pa pomirjajo in pomagajo pri prebavnih motnjah živčnega izvora.
Sivkino olje
Steklenico do dveh tretjin napolnimo s sivkinimi cvetovi. Prelijemo z deviškim oljčnim ali hladno stiskanim sončničnim oljem in steklenico zapremo. Postavimo na svetlo in pustimo stati en mesec. Steklenico vsak dan pretresemo. Precedimo skozi sterilno krpo. Po nekaj dneh precedimo še enkrat, da odstranimo usedlino. Prelijemo v stekleničke in jih zapremo. Hranimo v suhem in temnem prostoru, lahko tudi v hladilniku. Olje uporabljamo za masažo pri mišičnih krčih.
Majaron (Origanum majorana)
Majaron, ki ga pri nas uporabljamo predvsem kot začimbo, izhaja z Bližnjega vzhoda in iz Severne Afrike. Pri nas ga kot kuhinjsko zelišče gojimo po vrtovih in v loncih, če zima ni prehuda, zunaj prezimi.
Je precej močna začimba, zato bodimo pri uporabi zmerni. V zdravilstvu se uporablja predvsem v čajih, tinkturah in masažnih oljih.
Majaron je diuretik, spodbuja izločanje vode skozi ledvice in pospešuje potenje. Z majaronovim mazilom ali masažnim oljem mažemo revmatične sklepe in krčne žile. Razredčeno tinkturo uživamo pri prebavnih težavah ter za inhalacijo.
Masažno olje z majaronom
V 100 ml hladno stiskanega oljčnega olja vmešamo dobro pest posušenega majarona. V zaprti posodi pustimo stati dva tedna, potem olje pretočimo in spravimo v stekleničke. Masiramo krčne žile in občutljivo, vneto kožo.
Kamilica(Chamomilla recutita)
Kamilica je pri nas zelo razširjena, raste po njivah in pašnikih, najdemo pa jo tudi na prenekaterem vrtu. Za vzgojo je nezahtevna in se tudi dobro razrašča.
Gotovo je najbolj znana zdravilna rastlina, ki jo uporabljamo zlasti v čajih, kopelih in inhalacijah.
Nabiramo cvetove, cvetne popke ter nežne listke in zgornji del mehkega stebla. Sušimo jih v senci, razgrnjene na papirju, lahko pa jih povežemo v šopke in obesimo v suh, zračen prostor.
Kamilica deluje protivnetno, blaži krče in napenjanje ter pospešuje celjenje ran. Čaj uporabljamo za grgranje pri vnetjih v ustni votlini, z njim čistimo občutljivo, nečisto ali vneto kožo. Uporabljamo jo lahko tudi za otroke.
Topel kamilični čaj pomirja in pomaga proti nespečnosti. Po drugi strani pomaga pri hudi slabosti in zastrupitvah, na primer s pokvarjeno hrano, ko je najbolje sprazniti vsebino želodca. Skodelica hladnega, nesladkanega kamiličnega čaja zagotovo sproži bruhanje.
Kopel iz kamilic
100 g posušenih kamilic prelijemo z litrom vrele vode in pustimo pokrito 15 minut. Precedimo in uporabimo kot kopel pri vnetju kože in sluznic ter pri kroničnih ekcemih.
Luštrek (Levisticum officinale)
Luštrek gojimo predvsem po vrtovih kot kuhinjsko zelišče. Sveže in zelene liste uporabljamo kot jušno zelenjavo namesto zelene, nanjo spominja tudi po videzu. V zdravilstvu se uporablja predvsem korenina, ki jo izkopljemo jeseni in posušimo. Deluje diuretično in izboljšuje prebavo. V ljudskem zdravilstvu se uporablja za pospeševanje menstruacije. Luštrek je močan afrodiziak, pitje čaja spodbuja spolni nagon.
Luštrek najpogosteje uporabljamo v kombinaciji z drugimi zdravilnimi zelišči za pripravo čajnih mešanic.
Čajna mešanica z luštrekom
Za odvajanje vode pri ledvičnih in srčnih obolenjih pripravimo mešanico iz korenine luštreka, listov breze, listov gornika, zeli kilavca in lanenih semen. Vsake sestavine (suhe) vzamemo po 20 gramov in zmešamo. Čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati pet minut. Precedimo in pijemo sveže, trikrat na dan.
