Za vsako bolezen raste trta

Verjetno si zaradi tega, ker imam srečo, da me bolezni le redko obiščejo, včasih prav zaželim tako malo gripozno poležavati. Nazadnje se mi je to zgodilo pred več leti. Mama mi je v posteljo nosila čajčke z medom in limono. Prav prijetno. Vse te po malem boli, počutiš se omotično, utrujeno. No, po dveh dneh me je začetno veselje minilo. Nekako se mi je zazdelo, da mi ti zvarki ne pomagajo. V tistem trenutku se mi je zahotelo cvička. Takega pravega, dolenjskega. Kljub trenutnemu nasprotovanju mi je mama morala pritrditi. Svoje telo je treba poslušati. Sploh pri boleznih. Tako sem pred spanjem zadovoljila svojo potrebo s kar nezanemarljivo količino. Naslednje jutro so vsi znaki gripe minili. Ko sem to zgodbo nekoč povedala znancu Marjanu, se mi sploh ni smejal, ampak je dodal: »Meni pri vnetem ali bolečem grlu vedno pomaga barbera.« No, še en pacient, ki pozna alternativno zdravljenje.

Zelišča ali tablete

Mislim, da je citat Za vsako bolezen raste rož'ca iz filma o Kekcu. Teta Pehta je zbirala raznovrstne rožice, zelišča ter iz njih pripravljala zvarke, ki so pomagali pri različnih tegobah. Pa ni bila edina. Tudi moja stara mama se je vsako leto z drugimi ženskami podala na izlet na Roglo. Glavni namen je bilo nabiranje arnike. Čudežna rastlina. Namočena v žganje je takoj pozdravila vse rane. Sicer, kolikor se spomnim, potek zdravljenja ni bil nič kaj prijeten, sploh pri večjih odrgninah, pomagalo pa najbrž je, saj smo vsi še danes celi.

S tem ne želim povedati, da bi se morali odpovedati uradni medicini. Bolj me je na razmišljanje navedlo nenehno tarnanje ljudi iz moje bližine, kako je zdravstvo drago in da morajo po novem plačati dosti zdravil, ki so jih včasih dobili na recept, brezplačno. In jih tudi plačujejo. Halo?! Po neki logiki, če bi bilo njihovo uživanje nujno za zdravje, bi jim jih zdravnik predpisal. Sem rekla preveč? Seveda pa ljudem ne rečejo, naj si namesto pastil za grlo prežgejo sladkor in ga zalijejo z mlekom. Naj pred spanjem spijejo pomirjevalni čaj iz melise in da ne potrebujejo takoj tablet za spanje. Ni nujno v vsakem primeru takoj seči po tabletah.

Takoj v lekarno

Med hitrim pregledom omarice za prvo pomoč ene od teh gospa, ki jim cene medicinskih potrebščin lajšajo denarnico, opazim 10 škatlic raznih pastil in tablet, ki se jih prodaja v lekarnah ali trgovinah. V eni od spletnih lekarn sem preverila, koliko bi me stalo pet zavojčkov podobnih tabletk: za grlo (18 pastil) 5,19 evra, proti bolečinam v hrbtenici (10 tabletk) 4,10 evra, proti gripi in prehladu (20 tablet) 2,8 evra, za lajšanje prebavnih motenj (20 tabletk) 4,8 evra in še nekaj za boleča stopala (40 g) 5,5 evra. Samo za polovico tega, kar ima dama v omarici, bi odštela čez 20 evrov. Kar mi pove, da za svojo štiričlansko družino zapravi krepko čez 150 evrov na leto. Seveda se potem huduje zaradi visokih cen. Pa se mi zdi, da je na dnu lestvice po porabi za tablete, odvisniki namreč porabijo na stotine evrov. Poleg tega znesek porabi za tabletke, ki predvsem navajajo, da so izdelane iz izvlečkov kumine, melise, divjega kostanja, kamilic, limete, rastlinic, ki bi jih povsem brez stroškov nabrala na domačem vrtu, jih posušila in potem iz njih skuhala čaje, jih zmešala z olivnim oljem in tako pripravila mazila. Ne samo da bi s tem prihranila kar veliko denarja, mislim, da tudi sicer resnično naravno dobimo samo neposredno iz narave. Brez kemičnih obdelav.