Za neprijeten zadah kriva slaba higiena

Halitoza, kot strokovno imenujemo ustni zadah, je povsem normalna in precej pogosta in se lahko pojavi pri zdravem človeku zaradi različnih vzrokov. Največkrat so zanjo krive bakterije v ustni votlini, predvsem obloge na vrhu jezika. V ustih se namreč razgrajujejo ostanki hrane, odmrle vnetne in druge celice, kri, beljakovine v slini in nosnem izcedku. Neprijeten vonj pa povzročajo zlasti žveplove spojine, ki se tvorijo pri razpadu beljakovin in aminokislin ter pri presnovi nekaterih bakterij, ki so stalnica v ustih.

Neprijeten vonj iz ust zaznamo pri izdihljaju zraka, ko dihamo ali govorimo, in čeprav o tej težavi neradi govorimo, ga ima več kot 20 odstotkov ljudi oziroma vsak peti prebivalec. Ustni zadah je najpogosteje posledica nepravilne ustne higiene ali, po domače, tega, da si zob ne umivamo redno, vsaj dvakrat na dan, nemalokrat tudi zaradi preredkega obiska zobozdravnika. Zadah je lahko močnejši in še neprijetnejši tudi zaradi načina prehranjevanja, čeprav je takšen najmanj skrb vzbujajoč in ga najlažje odpravimo. Vedeti je treba, da je zadah težje odpraviti, ko zaužijemo hrano, ki ima močan vonj in okus. Če torej zaužijemo na primer česen, čebulo ali cvetačo, ki imajo specifičen okus in vonj, bo to vsekakor prispevalo k neprijetnemu vonju iz ust. S ščetkanjem zob in uporabo nitke je mogoče le delno odpraviti močan vonj, ki se ob tem pojavi v ustni votlini. Dokončno bo ustni zadah zaradi hrane izginil šele po tem, ko bo zaužito šlo skozi celoten prebavni proces.

Prav tako nas bo zadah vznemirjal zaradi nezdravih življenjskih navad, kot sta kajenje ter pitje alkohola in kave. Najboljša preventiva pred neprijetnim zadahom v teh primerih je, da se tem razvadam odpovemo. Če je to prevelika težava, je treba vsaj poskrbeti za redno ustno higieno.

Zobna gniloba in suha usta

Ko neprijeten ustni zadah ni posledica slabe ali napačne prehrane in nerednega umivanja zob, je nujen obisk pri zobozdravniku, ki bo prepoznal in odpravil vzroke zanj. Dolgotrajni ustni zadah je lahko posledica kariesa ali zobne gnilobe, parodontalne bolezni, neustreznega mostička ali drugih neustreznih prevlek, v katerih se pogosto zadržuje hrana in tam gnije. Prav to počasno gnitje pa povzroča neprijeten zadah. Obloge na jeziku, med zobmi, pod mostički in na protezah, ki niso redno očiščeni, so najpogostejši vzrok zadaha. Če zob ne nitkamo, puščamo vsaj tretjino zobnih površin neočiščenih, kar je lahko zadosten vzrok za razvoj neprijetnega vonja. Ko vam bo zobozdravnik odstranil zobni kamen in preprečil karies, zamenjal neustrezne prevleke ali mostičke ter pozdravil preostale bolezni v ustih, tudi neprijetnega ustnega zadaha ne bo več. Verjetno bo za kratek čas priporočil tudi izpiranje ustne votline z ustno vodo, ki vsebuje klorheksidin, ta preprečuje rast bakterij. Vsekakor reden obisk pri zobozdravniku in kakovostna ustna higiena preprečujeta, da bi bili zaradi neprijetnega vonja iz ust kadar koli v zadregi.

Znake halitoze lahko dodatno poslabša občutek suhih ust, ki se lahko pojavijo kot neželeni učinki jemanja določenih zdravil. So pa tudi posledica težav z žlezami slinavkami ali stalnega dihanja skozi usta namesto skozi nos. Suha usta povzroči zmanjšano izločanje ali popolno neizločanje sline iz žlez slinavk. Vzrok za to je lahko kakršna koli sprememba v delovanju žlez, ki povzroči upad pretoka sline. Suha usta so zelo neprijeten in moteč pojav, hkrati pa jih morda spremljajo številne druge nevšečnosti, kot so žeja in neprijeten okus v ustih ter posledično zadah iz njih. Zaradi pogostega občutka suhih ust je skoraj nujno najti vzrok in se lotiti odprave te težave. Vsekakor pomagata vlaženje ust in pitje zadostne količine tekočine, najbolje vode. Pomaga tudi dihanje skozi nos, in ne skozi usta, pa tudi žvečenje žvečilnega gumija brez sladkorja, saj pospešuje oziroma spodbuja izločanje sline.

Najpogosteje vzroki slabega zadaha tičijo v ustni votlini, in sicer v kar 90 odstotkih. V 10 odstotkih slab okus v ustih ni posledica težav z zobmi in ustno higieno, temveč je treba vzrok zanj iskati drugje. Številne bolezni in motnje lahko povzročijo neprijeten vonj. To so lahko bolezni dihal, na primer bronhiolitis in vnetje pljuč, celo pljučni rak, tudi kronično vnetje sinusov in bolezni požiralnika in prebavil. Neprijeten vonj pri izdihu lahko povzročita tudi razjeda želodca in gastroezofagealna refluksna bolezen, ki je posledica zatekanja želodčne kisline nazaj v požiralnik. Povzročajo ga lahko tudi nekatere sistemske bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezen jeter, jetrna ciroza, in tudi motnje v presnovi maščob. Pri teh boleznih se bomo neprijetnega zadaha znebili, ko bomo odpravili vzroke oziroma pozdravili osnovno bolezen.