V sodobni družbi je pomembno biti boljši kot drugi, narediti več in imeti več. Za nekoga so lahko takšne okoliščine spodbudne, saj v njih najde izziv, za druge pa so lahko vir frustracije. Stres pesti vse več ljudi, in če se z njim ne spopademo učinkovito, nas lahko izčrpa, tako telesno kot tudi duševno.
Doživljamo ga različno
Vzroki za pojav stresa so zelo različni in številni, pojasnjuje mag. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psih.: »Kdaj neka okoliščina pomeni stres, je odvisno od vsakega posameznika, saj to, kar se dogaja okoli nas in znotraj nas, doživljamo zelo različno. Tudi stresorji so lahko pozitivni ali pa negativni – za nekoga neka situacija pomeni izziv, za drugega pa breme, ki ga ogroža. Danes je svet okoli nas precej storilnostno naravnan; to je lahko za marsikoga vir negativnega stresa, drugi ga potrebujejo za ustrezno funkcioniranje. In po drugi strani zaradi takšne storilnostne naravnanosti manj časa namenjamo svojim bližnjim, kar je spet lahko vir stresa.«
Zaradi stresa zbolimo
In krog je sklenjen. Posledice prevelike obremenjenosti se pokažejo kot izgorelost tako na fizični, čustveni kot tudi kognitivni ravni. »Takšni osebi upade odpornost, pogosteje oboleva, pojavljajo se jeza, obup, občutek nemoči, potrtost, razdražljivost, napadalnost, tudi izbruhi agresivnosti. Človek postane raztresen, težko se zbere, dela napake, pozablja. Pri otrocih se odziv na prevelike pritiske oziroma zahteve okolja pokažejo hitreje, ker so manj opremljeni, manj zreli za spoprijemanje s stresnimi okoliščinami. Hitreje se odzovejo na telesni ravni, torej pogosteje zbolevajo. Prav tako se pokažejo spremembe v njihovem vedenju,« pove mag. Hudoklinova, dolgoročni stres pa ima lahko tudi izjemno negativne učinke na zdravje in celo partnerske oziroma družinske odnose, še opozarja: »Pojavijo se lahko motnje spanja, glavoboli, povišani krvni tlak, težave z želodcem in tako naprej. Če to traja dlje, se pojavijo resnejše bolezni, ki lahko ogrožajo življenje! In še, če je stresnih okoliščin preveč in spoprijemanje z njimi manj ustrezno, usmerjeno predvsem v lajšanje čustvene napetosti, potem to seveda vpliva negativno tudi na družinsko življenje. Zniža se tolerančna meja, več je konfliktov in umikanja.«
Včasih je treba reči ne
A prav partner oziroma družina nekoga, ki je pod hudim pritiskom, lahko odigra pomembno vlogo. »Če se s partnerjem lahko pogovorimo, dobimo od njega podporo, razumevanje in pomoč pri iskanju rešitev problema, potem bo tudi naše doživljanje stresa manj obremenjujoče. Pomembno je, da ima človek občutek, da je sprejet, ljubljen in cenjen. Tako pri ženskah kot pri moških je v stresnih okoliščinah socialna mreža zelo pomembna in ženske so na tem področju običajno v prednosti. Imajo prijateljice, ki jim zaupajo, o težavah se pogosteje pogovarjajo.« Ko se znajdemo v trenutkih stiske, imamo na voljo dve poti: s težavo se spoprimemo ali pa začnemo od nje bežati in se usmerjamo predvsem v lajšanje čustvene stiske, kar pa seveda zgolj ublaži neugodje za krajši čas, posledično pa lahko le še poglobi težave in okrepi stres. Na lekarniških policah je veliko izdelkov, s katerimi naj bi si učinkovito krepili organizem in ga polnili s prepotrebno energijo za spopadanje z vse več telesnimi ter duševnimi napori, a problema tako ne rešimo, opozarja Hudoklinova: »Če se ne bomo lotili reševanja težav, potem nam noben pripravek ne bo pomagal. Težava ostane, z izogibanjem pa lahko postane še večja.«
Ali se stresu dandanes sploh lahko izognemo oziroma si vsaj olajšamo vsakdanjik in zmanjšamo obremenitve? »Tukaj ni čudežnega recepta. Svoj način življenja moramo preprosto prilagoditi tako, da lahko obvladujemo pritiske. Pomembno je, da ohranjamo in negujemo odnose z nam pomembnimi ljudmi, da se ustrezno prehranjujemo, dovolj spimo, se dovolj gibljemo na zraku, si vzamemo čas zase. Včasih je treba tudi reči ne, oklestiti obveznosti, morda celo zamenjati službo ali pa prositi za pomoč,« svetuje sogovornica.
Otroka moramo slišati
Čeprav je stres običajno težava, ki jo pregovorno pripisujemo odraslim, saj otroci vendarle nimajo skrbi, kot velja splošno prepričanje, ne pozabimo, da so tudi najmlajši, ker so pač najranljivejši, podvrženi negativnim pritiskom iz okolja. »Seveda je z vidika zdravega razvoja osebnosti prav, da so neki količini stresa izpostavljeni in se skozi takšne okoliščine učijo spoprijemanja s stresom. Tega jih ne moremo obvarovati in niti ni prav, da jih poskušamo. Preveč stresnih dejavnikov, tudi preveč zunajšolskih dejavnosti, pa lahko pri otroku povzroči manj prilagojene odzive – zbolijo, spremeni se njihovo vedenje, učni uspeh se poslabša,« pravi strokovnjakinja in poudarja, da morajo biti starši pri znakih preobremenjenosti še posebno pozorni. »Če se pri otroku pojavijo težave, moramo biti kot starši pozorni na to, kako jih rešuje, saj otroci pri tem pogosto potrebujejo pomoč. Včasih je treba poiskati tudi strokovno pomoč, ker vir stresa ni očitno jasen. Pomembno je, da imamo kot starši realna pričakovanja in zahteve, otroku damo možnost, da je slišan, kar pomeni, da upoštevamo tudi njegove želje in mnenja, ne glede na starost. In seveda, pomembno je, da živi v kolikor se da urejenih razmerah, ki podpirajo njegov zdrav razvoj.« Predvsem občutljivi so lahko najstniki: obdobje adolescence prinese s seboj tudi veliko novosti in izzivov, ki se lahko izkažejo za obremenjujoče, meni mag. Hudoklinova: »Oblikovanje lastne identitete, torej iskanje samega sebe, osamosvajanje in odnose z vrstniki lahko najstniki doživljajo kot zelo stresne, po drugi strani pa se srečujejo z zahtevami staršev in širšega okolja in hkrati z lastnimi pričakovanji. Vse skupaj je včasih težko uskladiti.«
