Ustrezna kontracepcijska metoda vsako leto po svetu prepreči 188 milijonov primerov neželene nosečnosti, kar pomeni 112 milijonov splavov manj, 1,1 milijona manj mrtvorojenih otrok in 150.000 smrti mater ob porodu, kažejo podatki stroke ob svetovnem dnevu kontracepcije, ki ga vsako leto zaznamujemo 26. septembra.
Število splavov upada
Podatki še kažejo, da je več kot 41 odstotkov od skupno 208 milijonov nosečnosti na leto nenačrtovanih, približno polovica se jih sklene s prekinitvijo, trendi v naši državi pa so iz leta v leto spodbudnejši, pojasnjuje izr. prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., spec. ginek. in porodn. ter mag. ekon. in posl. ved z Ginekološke klinike UKC Ljubljana: »Število neželenih nosečnosti, ki se končajo z umetno prekinitvijo nosečnosti, vsako leto vztrajno pada. Od leta 1982 se je zmanjšalo za petkrat in zdaj znaša okrog 4000 na leto. Za primerjavo je bolj primerna t. i. stopnja dovoljene splavnosti, ki je v Sloveniji leta 2012 znašala 8,7 na 1000 žensk v rodni dobi, kar nas uvršča med države z najnižjimi stopnjami dovoljene splavnosti na svetu. Med dovoljene splave so uvrščene tudi umetne prekinitve nosečnosti zaradi okvar ploda, teh je približno pet odstotkov, delež pa je ustaljen.«
Izr. prof. dr. Pinterjeva pojasni še razmerje med mladostnicami in odraslimi ženskami: »Za večino žensk je nosečnost načrtovana in želena, razmerje med porodi in dovoljenimi splavi je na splošno 5,3 proti 1 v korist porodov. Pri mladostnicah je to razmerje 1 proti 1,3, 56 odstotkov se jih torej odloči za dovoljeni splav, ker je nosečnost pogosteje neželena. Pri ženskah, starih od 24 do 35 let, pa je razmerje 8 proti 1, kar 89 odstotkov žensk namreč donosi, le v 11 odstotkih je nosečnost neželena. Večina žensk se o odločitvi posvetuje s svojim partnerjem, nosečnost pa je najpogosteje neželena zaradi finančno-bivanjske stiske. Prekinitev nosečnosti je sicer varen postopek.
Bolj ozaveščeni mladostniki
Lahko se pohvalimo s podatki, ki potrjujejo, da se je v zadnjih dveh desetletjih ozaveščenost med mladostniki o varni spolnosti zelo izboljšala, kot poudarja sogovornica, tudi zaradi sodelovanja medijev in stroke, kar omogoča ustrezni prenos informacij v družbo. Sicer pa mora pri podučevanju in vzgoji mladostnika sodelovati tudi šola, ki naj izobražuje o vnaprejšnjem načrtovanju, vrednotah, vzajemnem spoštovanju, komunikaciji, dogovorih o uporabi kontracepcijske metode, starši pa ne smejo pozabiti, da družina največ pripomore, ko se mladostnik počuti povezane s starši: »Starši naj mu nudijo pozornost, spremljajo njegove dejavnosti, ne smejo biti brezbrižni. Pomemben je tudi vrednostni sistem v družini glede spolnega vedenja, uporabe kontracepcije in samo spolno vedenje staršev, ki delujejo kot vzorniki.« Strokovnjakinja mladostnicam svetuje, naj obiščejo ginekologa že pred prvim spolnim odnosom, sicer pa tudi ob večjih težavah z, denimo, menstruacijskim ciklusom: »Mladostnicam priporočamo dvojno metodo, zanesljivo kontracepcijo, na primer hormonsko, in kondom za hkratno zanesljivo zaščito pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi okužbami. Ženskam, ki so že rodile in dlje ne želijo zanositi, svetujemo dolgodeluječe metode, kot je maternični vložek, s hormonom ali bakreni, ali hormonsko kontracepcijo v obliki tablet, vaginalnega obročka ali kožnega obliža. Vedno je primeren tudi kondom, če se ga dosledno uporablja. Enako izbiro imajo na voljo ženske, ki še niso rodile, saj nobena od kontracepcijskih metod ne zmanjšuje plodnosti! Ženske, starejše od 35 let, pa se lahko odločijo za trajno metodo, sterilizacijo, prav tako moški.«
Da bi bila vsaka nosečnost zaželena, je dolgoročni cilj svetovnih organizacij, ki ob pomembnem dnevu poudarjajo pomen kontracepcijskih sredstev in njihovo učinkovito uporabo, ozaveščanja o morebitnih posledicah tako neželene nosečnosti kot spolno prenosljivih obolenj, odpravljanja mitov o spolnosti in širjenju enakopravnosti med spoloma. Kako daleč pa je Slovenija od zastavljenega cilja? Izr. prof. dr. Pinterjeva sklene: »Žal nobena kontracepcijska metoda zaenkrat še ni stoodstotno zanesljiva, zato si je treba postaviti realne cilje. Stopnjo neželenih nosečnosti lahko zmanjšamo s širšo uporabo zanesljive kontracepcije še za približno 40 odstotkov, na 6 od 1000 žensk v rodni dobi, kar dosegata najuspešnejši državi, Nemčija in Nizozemska.«
