Društva za osteoporozo so v Sloveniji naredila ogromno za širjenje znanja o tej bolezni, tako da so ženske precej ozaveščene, pravi Maja Kozlevčar Živec, dr. med., specialistka fiziatrije in rehabilitacijske medicine. Velika je tudi dostopnost do meritve kostne gostote, saj je na voljo več kot 35 aparatur za merjenje kostne gostote v različnih centrih, kar je več aparatov na prebivalca kot v preostalih delih Evrope. Meritev mineralne kostne gostote z DXA je še vedno temelj za postavitev diagnoze, sledenje učinkov bolezni in ugotavljanje prenosljivosti zdravil. Da pa zdravimo le najbolj ogrožene paciente, je treba poseči po dodatnem orodju, to je FRAX-index, ki je prosto dostopen prek svetovnega medmrežja (www.shef.ac.uk/FRAX). »To orodje nam nekoliko bolj osvetli pacientovo ogroženost za zlom kolka in vretenca v naslednjih 10 letih, glede na anamestične dejavnike tveganja.«
Dejstvo, da odkrivanje in zdravljenje še vedno šepata, je posledica odnosa do te bolezni, pravi. »Še vedno je precej razširjeno mnenje, da je to manj ogrožajoča bolezen kot denimo visok krvni tlak, krvni sladkor ali holesterol, zato je pristop do zdravljenja tako ljudi kot zdravnikov nekoliko ohlapnejši. Res je tudi, da če pacient jemlje veliko zdravil za akutnejša obolenja, težje jemlje dodatna za bolezen, ki je ne dojema kot grožnjo in je ne čuti. S tem zamudimo obdobje, ko bi lahko z vplivanjem na kostno premeno preprečili zlom. Zloma si ne želimo, saj to pomeni povečano smrtnost, invalidnost in odvisnost od tuje pomoči. Preprečimo jih lahko tako, da že pri otrocih ravnamo preventivno in jih vzpodbujamo k zdravemu prehranjevanju in ustrezni telesni aktivnosti. Nadaljuje se z ustrezno telesno aktivnostjo in primerno prehrano v zrelem življenjskem obdobju, ki nam zagotavlja ustrezno mišično moč in s tem tudi primerno trdnost kosti. V starosti so dobra telesna pripravljenost in mišična moč ter ohranjeni refleksi predpogoj za preprečite padcev in s tem zlomov,« pravi sogovornica. Pomembno je tudi čim dlje zadržati vpliv hormonske aktivnost pri ženskah in moških, če je ogroženost za zlom povečana, pa jemati zdravila.
Zdravljenje osteoporoze
Zdravljenje te bolezni pri nas je primerljivo z bolj razvitimi državami, pravi Kozlevčar Živčeva. »V Sloveniji imamo dobre možnosti za zdravljenje osteoporoze, saj so zdravila ob ugotovljeni bolezni na voljo na stroške ZZZS.« Sporno pa je, dodaja, da morajo pacienti ob ugotovljeni bolezni, če hočejo prejemati zdravila, opravljati kontrolne meritve na lastne stroške. Društva se zavzemajo, da bi se kontrolne meritve ali vsaj prva pri pacientkah po 65. letu opravila na stroške zavarovalnice, kar bi bilo v teh letih krize dobrodošlo, saj veliko starejših ne zmore takšnega stroška.
Kakšen bo način zdravljenja, je odvisno od stopnje znižanja kostne gostote, izvemo: »Ob izmerjeni osteoporozi z močno pospešeno premeno je treba uvesti antiresorbtive, ki zaustavijo kostno razgradnjo. Če je osteoporoza s stabilno kostno premeno, a še vedno veliko ogroženostjo za zlom, se odločimo za druga zdravila, ki delujejo antiresorbtivno in anabolno. Če bolezen kljub zdravljenju napreduje, kar se lahko kaže v obliki novega zloma, posežemo po močnejših zdravilih, ki jih bolniku injiciramo v podkožje.« Pri zdravljenju z zdravili obstajajo tudi neželeni učinki, vendar so ti v primerjavi s stranskim učinkom nejemanja zdravil, ki praviloma vodi v zlom kolka ali vretenca, zanemarljivi; lahko se pojavijo težave z želodcem in bolečine v mišicah, kar je najpogosteje, zelo redko pride do osteonekroze čeljusti ali posebnega patološkega zloma, pa še ta se zgodi le pri bolnikih z drugimi obolenji, na primer z rakom.
Bolezen žensk
Da je osteoporoza bolezen žensk, je posledica dejstva, da je delež ženskega prebivalstva v ogroženih starostnih skupinah večji kot moških, prav tako manj moških dočaka starost nad 80 let, pravi sogovornica. »Drugo pomembno dejstvo je, da se povečana kostna razgradnja zgodi predvsem zaradi upada spolnih hormonov; menopavza pri ženskah nastopi po 50. letu, nekako na polovici njihovega življenja, pri moških pa se količina spolnih hormonov zmanjša 10 let pozneje, v zadnji tretjini oziroma četrtini življenja.
To pomeni, da se bolezen pri ženskah pojavi bolj zgodaj, hkrati pa te tudi dlje živijo.«
Zaradi pojavnosti številnih drugih obolenj v starosti tudi diagnostika in zdravljenje osteoporoze pri starejših šepata, razen ob zlomu kolka ali vretenca.
Delujmo preventivno
Preventiva se ne začne šele po 40. letu, ampak v mladosti, kajti skrb za zdrave kosti v mladih letih se bogato obrestuje v tretjem življenjskem obdobju, pravi sogovornica. »Preventiva pri tej bolezni igra resnično veliko vlogo, vendar jo je treba tudi izvajati, ne da je le mrtva črka na papirju,« opozarja. Ključnega pomena je poznavanje značilnosti bolezni, dedne pogojenosti in družinske obremenjenosti. »Primeren vnos kalcija in vitamina D v otroštvu in adolescenci poskrbi za ustrezno mineralizacijo okostja, ustrezna količina telesne aktivnosti v tem obdobju pa vpliva na razvoj in arhitektoniko kosti, da postanejo bolj odporne proti delovanju sil in s tem manj dovzetne za zlome tudi v poznejšem obdobju, ko se bolezen že pojavi. Takrat je telesna aktivnost poleg uživanja zdravil, ustrezne prehrane in jemanja vitamina D ključna za preprečevanje zlomov.«
Preventiva se ne začne šele po 40. letu, ampak že v mladosti, kajti skrb za zdrave kosti v mladih letih se bogato obrestuje v tretjem življenjskem obdobju, pravi Maja Kozlevčar Živec. Dejavniki tveganja Dejavniki tveganja za razvoj osteoporoze so družinska obremenjenost s to boleznijo, kajenje, upad spolnih hormonov (menopavza, andropavza), moteno delovanje žlez z notranjim izločanjem (ščitnica, obščitnica), jemanje določenih zdravil (kortikosteroidi, antiepileptiki, nevroleptiki), obolenja prebavil, revmatoidni artritis, alkoholizem in slabša mobilnost pri določenih boleznih, kot sta multipla skleroza in paraplegija. Vsakih 30 sekund nekdo doživi zlom zaradi krhkosti kosti, ocenjujejo strokovnjaki po Evropi, zaradi staranja prebivalstva naj bi se število takšnih zlomov v naslednjih petdesetih letih podvojilo. Simptomi Društva se zavzemajo, da bi se kontrolne meritve ali vsaj prva pri pacientkah po 65. letu opravila na stroške zavarovalnice, kar bi bilo v krizi dobrodošlo, saj veliko starejših ne zmore takšnega stroška. |