Barbara Kresal, vsi jo kličejo kar Barbi, je nasmejana svetlolaska kot spominčica modrih oči, ki ne skriva, da je letos skočila četrtemu desetletju naproti. Tako ali tako ji let ne prisodi nihče, najbolj zabavne so njene prigode na to temo s policisti. Tisti, ki je še ne poznajo (ja, mnogi jo, ker ji je noga kar nekajkrat že preveč pritisnila na stopalko za plin), so prepričani, da je najstnici očka kupil avto in zdaj smrklja dirka naokoli. Vozi namreč športni avto. Po pregledu dokumentov so reakcije presenečenih fantov v modrem zelo zabavne.
Barbi je frizerka, in to z vsem svojim bitjem. Če bi napisali s srcem, bi bilo premalo, kajti redko srečaš človeka, ki tako uživa v poklicu in to vedno znova tudi pove. Da bo oblikovala frizure, je vedela že v petem razredu osnovne šole, ko si je za vse prihranke kupila popolno frizersko opremo. »Vse sem imela, škarjice, glavnike, sušilnik las, strojček za striženje, ni da ni, stalo me je takratnih 1000 nemških mark,« se spominja. Njen prvi frizerski model je bil oče, ko je bila enkrat povsem zgrožena nad njegovo frizuro. »Kako grozno je bil videti po tem, si ne morete predstavljati,« doda v smehu, a led je bil prebit. Od takrat je redno strigla očeta in mami, k njej so se hodili frizirat sorodniki in mnogi sosedje iz njihove ulice v Nožicah pri Domžalah. »Pa še plačali so za to,« smeje pove.
Srečna tudi s krediti
Samostojno dela že 18. leto, svoj majhen, a prijeten salon za Bežigradom v Ljubljani, ki mu ljubkovalno pravi krtkova luknjica, ima sedem let. Zakreditirala se je, a je kljub temu srečna, saj je vse v življenju ustvarila sama, s svojimi rokami. In to dobesedno. Kot majhna je svoj denar služila tako, da je pomagala očetu v domači avtokleparski delavnici, brusila je pločevino. Poleg je imel očetov kolega avtomehanično delavnico, zato ne preseneča, od kod njena ljubezen do avtov, vožnje in pločevinastih lepotcev. Seveda jih zna tudi popraviti. Vožnjo obožuje, enako navdušeno pa si ogleduje in občasno kakšne kupi – čevlje z vrtoglavo visoko peto. No, največkrat je v udobnih, vedno zanimivih supergah, kavbojkah in kapucarju – to troje je nekako njena formula za najudobnejši, srečen in nasmejan dan.
Popoln dan naredi osebni trener
Njen popolni dan vključuje trening z osebnim trenerjem Mihaelom Ivanušo, ki si zanjo izmišljuje vedno nove in nove zahtevne vaje in ker se zabavata; odkar zadnja leta trenira pod njegovo taktirko, je pridelala opazne spremembe. Ne le da je hrbet in noge ne bolijo več, tudi splošno počutje je drugačno, redko je res utrujena. »Na treningih dam ven odvečno energijo, obenem pa se napolnim z novo in ta me žene naprej,« opiše zadovoljstvo nad prelivanjem potu.
Energije potrebuje kar nekaj. V salonu je ob 8.30 in dela ves dan, čeprav ne sama. Opoldne si vzame čas za oddih, predvsem zato, da skuha in s hčerko v miru poje kosilo. Vsak dan. Ne le da redno kuha, njena kosila so zdrava in slastna. Zadnje čase pazi, kaj skuha in poje. Po težavah so ji na bioresonančnem pregledu ugotovili alergijo in netoleranco na kar nekaj živil, tudi s kandido se je spopadla. Zato mleka in mlečnih izdelkov ne uživa več, kavo pije z riževim mlekom, njena prehrana temelji na zelenjavi pa tudi mesu, živalske maščobe je že davno zamenjala za kokosovo in oljčno olje. Običajno kuha dvakrat na dan, opoldne kosi s Saro, zvečer za mizo sede še mož. Skupni obroki namreč njihovo družino povezujejo že ves čas. Doma vsi živijo v športnem duhu. Mož Sandi, uspešen steklar, obožuje deskanje na vodi, tudi pozimi, kmalu polnoletna gimnazijka Sara je sedem let trenirala hip hop in bila s skupino celo svetovna prvakinja. Da zgledi vlečejo, da otroci način prehrane prevzamejo od staršev, Sara dokazuje prav v teh dnevih, ko je spekla veliko zdravih mafinov. Barbi del vmesnega oddiha trikrat na teden izkoristi za trening.
Ne le nasmejana, vedno je pozitivno naravnana. Tudi če se ji kdaj stemni nebo, hitro spet najde pot do sonca. Od kod ta pozitivnost? »Mami me je za pusta vso osnovno šolo oblačila v dvornega norčka in tak dvorni norček sem od takrat,« obrne na šalo. »Kot mlajša nisem imela samozavesti,« prizna. Friziranje je bilo prvo, ki ga je tako močno čutila, da si ga ni pustila vzeti. Z uspehom v poklicu je zrasla samozavest, ki jo je prenesla še na druga področja. Danes se v svoji koži počuti odlično, čeprav ve, da ni popolna, v življenju uživa in redno malce greši. S kako slaščico, ki se ji ne more niti noče upreti. »Samo enkrat se živi, kaj pa bomo, zdravi umrli,« se nasmeji z nalezljivim smehom.
