Izraz sadni sok se lahko uporablja le za čisti ali stoodstotni sadni sok, za razredčene z vodo pa je treba uporabljati izraz nektar, kar velja tudi za označevanje pri prodaji. Narejen je bodisi iz ene vrste sadja ali pa iz različnih vrst, zlasti industrijskim sokovom pogosto dodajajo eksotično sadje, na primer mango, da jim izboljšajo okus. Industrijskim pogosto dodajo še sladkor in konzervanse ali druge dodatke, taki brez njih imajo to na embalaži posebej označeno. Vsekakor so med industrijskimi sokovi velike razlike v kakovosti in zato tudi v ceni, in čeprav noben ne dosega svežega, doma pripravljenega, so nekateri sokovi iz trgovine lahko tudi dokaj primerna alternativa domačim, če le izberemo ustekleničene, ne takih v plastični embalaži, in iz ekološke pridelave oziroma predelave.
Če ni preveč gost in če ni narejen iz preveč sladkega sadja ali mu je sladkor celo dodan, je sok, še posebno če ga razredčimo z vodo, primeren za potešitev žeje. Pretirano sladki to zagotovo niso, prav tako ne gosti, ki so bolj hrana kakor pijača in zato primerni kot dopolnitev lahkega obroka, na primer za malico, ne pa za odžejanje. Drugače je s sokovi iz pravkar ožetih agrumov, ki so zelo osvežilni in zato tudi potešijo žejo. Soku iz sveže ožetih pomaranč Italijani in po njihovem vzoru Primorci pravijo spremuta, mogoče ga je pripraviti tudi iz grenivk. Sveži pomarančni ali grenivkin sok sta skoraj obvezna sestavina vsakega boljšega zajtrka. Navada, da ga spijemo kozarec ob zajtrku, zagotavlja telesu potrebne vitamine, mineralne in druge za organizem koristne snovi, poleg tega pa tudi prijetno osveži.
Najpreprostejši način za pripravo svežega soka je ožemanje bodisi z ročnim bodisi z električnim ožemalnikom, čeprav seveda izbiro sadja tako omejimo le na pomaranče, limone in grenivke. Jabolk ali hrušk ne moremo ožeti kakor pomaranče, ampak za pripravo soka iz njih in drugega sadja potrebujemo sokovnik. Po definiciji je sadni sok tekoča sestavina sadežev, ki jo lahko iztisnemo iz njih s stiskanjem, segrevanjem ali centrifugiranjem. Če sok pripravljamo iz sočnega sadja, dobimo bistri sok, iz mesnatega sadja pa dobimo gosti sok. Industrijsko pripravljeni sok je vedno pasteriziran ali steriliziran, pogosto mu je dodan sladkor, gosti pa je tudi homogeniziran, saj tako preprečijo sesedanje delcev na dno. Take industrijsko pripravljene sokove polnijo v steklenice, pločevinke in kartonsko embalažo.
Za gladkega si je treba vzeti čas
Industrijsko pripravljeni sok se seveda niti po okusu niti po hranilni vrednosti ne more primerjati s sveže pripravljenim. Znane so diete s sadnimi in zelenjavnimi sokovi za izboljšanje zdravja, razstrupljanje in preprečevanje ali celo zdravljenje različnih bolezni, tudi postimo se lahko ob svežih presnih sokovih. Vsekakor si je za pripravo domačega sadnega napitka vredno vzeti čas. Za mehko sadje, na primer jagode, borovnice ali banane, je primeren tudi električni mešalnik, s katerim dobimo gladko zmes iz sadja, ki ji lahko primešamo na primer jogurt, da postane kaša bolj tekoča. Dobimo lahek bolj ali manj tekoč obrok, nekateri tako pripravljenemu sadju po angleški besedi smooth (gladek, mehek) pravijo smuti.
Pravi sveži domači sadni sok lahko naredimo le s sokovnikom. Da bi sokovnik tudi zares vsak dan uporabljali, ne le kupili in nato nanj pozabili, je treba izbrati čim enostavnejšega za uporabo in predvsem preprostega za čiščenje. Najbolj neprijetni del priprave domačega soka je namreč čiščenje, saj je treba aparat po vsaki uporabi takoj očistiti. Pri modelih, ki se preprosto razstavijo in sestavijo, običajno to ne vzame preveč časa.
Svež, doma pripravljen sok pijemo bodisi nerazredčen ali razredčen z navadno ali mineralno vodo. Dober sok dobimo iz vsakega kakovostnega in zrelega sadja, na primer iz ananasa, breskev, češenj, grozdja, hrušk, jagod, marelic, robidnic, višenj in podobno. Vsi vsebujejo veliko mineralov, vitaminov in drugih za zdravje koristnih snovi, nekateri tudi precej ogljikovih hidratov, zlasti naravnega sladkorja, in so zato dokaj kalorični.
