Za avtizem ni zdravila

Pod besedo avtizem razumemo širok spekter razvojnih motenj, s katerimi se ljudje rodimo ali jih razvijemo v prvih dveh letih življenja, strokovno jih imenujemo motnje avtističnega spektra (MAS). Avtizem kot pervazivna razvojna motnja z nevrološko-biološko osnovo vpliva na možgane in otežuje komunikacijo in socialne interakcije z drugimi, denimo kramljanje, igro in druženje. Ljudje z avtizmom imajo že v zgodnjih letih težave z govorom in razumevanjem jezika. Intenzivnost motenj in področja razvojnih zapletov se pri vsakem posamezniku izrazijo na specifičen način: nekateri so lahko zelo dobri glasbeniki, umetniki ali računalničarji, drugi imajo težave z govorom, ravnotežjem in koordinacijo.

Aspergerjev sindrom je ena izmed bolje poznanih motenj znotraj avtističnega spektra. Ljudje, ki ga imajo, imajo povprečno ali nadpovprečno inteligenco. Posamezniki iz te skupine predstavljajo kar 40 odstotkov vseh ljudi z avtizmom, preostalih 60 odstotkov pa ima milo ali močneje izražene motnje miselnih sposobnosti. Zdravniki in raziskovalci še ne razumejo v celoti, kaj povzroča avtizem, po najbolj priljubljeni razlagi gre za mešanico genskih in okoljskih dejavnikov. Nove raziskave so razkrile, da je bolj verjetno, da imamo motnjo, če jo ima že kdo v družini. To seveda ne pomeni, da se avtizem prenaša s staršev na otroke, še manj, da je nalezljiv. Razlag za vzrok bolezni je veliko, nekateri kot krivce prepoznavajo viruse, drugi alergije, tretji cepiva – večina študij ni mogla potrditi povezave med avtizmom in cepivi –, a nobena od teh hipotez še ni bila potrjena. Ena izmed ovir pri iskanju odgovora je zapleten ustroj možganov in vrtoglavo število genov človeškega genoma.

Avtizem običajno diagnosticirajo med 18 meseci in štirimi leti: prej ko ga prepoznamo, bolje je, saj lahko otroku pomagamo pri učenju jezika in razvijanju novih tehnik učenja. Medicinskih testov za avtizem ni, vendar lahko zdravniki prepoznajo težave, ki jih povzroča. Pri diagnozi sodeluje vrsta strokovnjakov, od psihologov, in nevrologov do logopedov, psihiatrov in drugih. Tisti z avtizmom imajo v najstniških letih težave s prijateljevanjem, težko sledijo modi, ne razumejo skupinskih športov ali tega, kako posedati in kramljati, zato so pogosto izključeni iz družbe. Svojo stisko pogosto skrivajo za navidezno brezbrižnostjo in umikom, njihovo vedenje bi kdo lahko zamenjal za grobost in brezčustvenost, vendar gre predvsem za težave pri izražanju.

Zdravila ni, vendar lahko zdravljenje zelo pomaga in omili simptome. Otroci, mlajši od pet let, se lahko prilagodijo in razvijejo druge poti učenja, zato je treba zdravljenje čim prej začeti. Avtizem dandanes prepoznamo pri vsakem 88. otroku, zato najbrž gotovo poznate koga, ki ga ima. Do teh ljudi moramo biti razumevajoči in potrpežljivi ter ne smemo pričakovati, da svet vidijo tako kot mi. Pomagamo jim tako, da jih vključujemo v družbo in z njimi preživljamo več časa. V krogu prijateljev se lahko naučijo pravil prijateljstva, splošno sprejemljivih vedenjskih vzorcev in se, seveda, sproščajo.