Z ziko okužena tudi Slovenka

LJUBLJANA – Prestižna medicinska revija New Englad Journal of Medicine je v sredo objavila prelomni prispevek raziskovalcev Medicinske Fakultete Univerze v Ljubljani (Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Inštitut za patologijo) ter Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (Klinični oddelek za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Klinični inštitut za radiologijo UKC Ljubljana), ki dokazuje, da virus zika okužene matere lahko okuži možgane ploda ter povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo. 
Prispevek je prelomen, saj so raziskovalci doslej le sumili na povezavo, z raziskavo, ki so jo opravljali med božično-novoletnimi prazniki, pa so prisotnost virusa zika v možganih ploda potrdili: prirojene okvare osrednjega živčevja, povezane z okužbo z virusom zika v nosečnosti, so posledica razmnoževanja virusa v možganih ploda.

Doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike UKCL, je pojasnila, da je ženska, 25-letna slovenska prostovoljka, ki je bivala in delala v Braziliji, ob koncu prvega trimesečja pa prebolela vročinsko bolezen z izpuščajem, k njim prišla oktobra. Ultrazvočna preiskava je nepravilnosti ploda prvič prikazala v 29. tednu nosečnosti, v 32. tednu so z ultrazvokom ugotovili zastoj rasti ploda, mikrocefalijo (majhno glavo) in kalcinacije (poapnitve) v možganih. Izključevali so vzroke, glede na klinično sliko pa so zdravniki pomislili na okužbo, je povedala doc. dr. Tul Mandićeva: »Nosečnico smo izprašali in izpostavili virus zika, o katerem se takrat še ni veliko govorilo.«

Ker je bila prognoza slaba, je mati – njene identitete niso hoteli razkriti, povedali pa so, da je dovolila nadaljnje preiskave ploda in bila zanje zelo zainteresirana ter objavo dela dovolila – zaprosila za prekinitev nosečnosti, ki sta jo potrdili etična komisija in komisija za prekinitve nosečnosti.

Po vsaki prekinitvi nosečnosti je nujna obdukcija, je povedala prof. dr. Mara Popović, dr. med., z Inštituta za patologijo. Opravil jo je Jernej Mlakar, dr. med.; pregledali so vse organe, ki so bili brezhibni, odvzeli so tudi možgane in potrdili hude strukturne okvare – zelo majhni možgani, skoraj popolna odsotnost možganskih vijug, hidrocefalus, kalcinacije. 
Mikroskopski pregled možganskega tkiva je razkril spremembe, značilne za virusno okužbo. Elektronska mikroskopija je v vzorcih možganskega tkiva prikazala virusom podobne delce in delce z značilnostmi flavivirusnih replikacijskih kompleksov, kar nakazuje razmnoževanje virusa v možganih. 
Ključno je, je poudarila akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol., da so virus dokazali v tkivu možganov po obdukciji ploda neposredno z različnimi metodami. To pomeni, da so znanstveniki drugega za drugim izločali druge viruse, na primer dengo, rumeno mrzlico, čikungunjo pa tudi herpes virus, ki bi lahko povzročili podobne klinične znake pri materi in hkrati izločali tudi mikroorganizme, ki bi prešli skozi posteljico in povzročili podobne motnje ploda. Tako so potrdili visoko koncentracijo virusa zika v možganih in dobili popoln genetski zapis tega virusa.

To je pomembno odkritje za druge strokovnjake in raziskovalce, ki poskušajo razviti zdravilo, cepivo, s katerim bi preprečili prehajanje virusa skozi placento in posledično okužbo ploda.

Komarji

Virus zika (flavivirus) med ljudmi prenašajo pretežno v dnevnem času aktivni komarji iz rodu Aedes, in sicer prek žlez slinavk. Več kot 80 odstotkov primerov okužbe poteka brez simptomov, v preostalih pa gre za razmeroma kratkotrajno vročinsko bolezen. Leta 2014 se je virus razširil na območje Južne in Srednje Amerike in povzročil epidemije, oktobra lani so brazilske zdravstvene oblasti poročale o nenavadnem porastu mikrocefalije pri novorojenčkih v brazilski zvezni državi Pernambuco, nadaljnje retrospektivne analize pa so razkrile znatno povečanje mikrocefalije glede na povprečje zadnjih let tudi v drugih zveznih državah, kar je sovpadalo z epidemijo zike. Svetovna zdravstvena organizacija je nedavno primere mikrocefalije in drugih okvar živčevja, o katerih so poročali iz Brazilije, razglasila za javnozdravstveno grožnjo mednarodnega pomena.

Največja nevarnost za plod je v prvem trimesečju nosečnosti, pravi doc. dr. Tul Mandićeva in še, da zgodnejša kot je okužba, težja je okvara. Kako je z okužbo v visoki nosečnosti, strokovnjaki še ne vedo natančno: le malo je namreč poročil o prehodu virusa v posteljico v drugem in tretjem trimesečju, dodaja akad. prof. dr. Avšičeva, zgodilo se je, da se je mati okužila tik pred porodom, dete pa se je rodilo zdravo. Kakšna nosečnost čaka žensko, ki je sicer zdrava, a se je okužila z virusom zika in načrtuje naraščaj? »To je pomembno vprašanje,« pravi Avšičeva in še, da za zdaj strokovnjaki odgovora na to še ne poznajo, upajo pa, da se razvije vsaj kratkotrajna imunost.